Vprašanji dr. Zoltana Jana glede dodatka za magisterij

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji 13. 4. 2011 v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede dodatka za magisterij in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preučita  in nanju odgovorita.

Vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasita:

1. Ali lahko delodajalec javnemu uslužbencu izplačuje dodatek za magisterij ob  pogoju, da ima vsa dokazila o dodiplomskem študiju v trajanju štirih let ter o podiplomskem študiju v tujini, ki je trajal dve leti oziroma manj, vendar pa je dosegel enako število kreditnih točk, čeprav ne predloži odločbe pristojnega  ministrstva o enakovrednosti znanstvenih nazivov?
2. V kolikor delodajalec ne more samostojno odločati o upravičenosti do dodatka za magisterij, ali nameravata ministrstvi to diskriminacijo odpraviti?

Obrazložitev:

Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08 in nadaljnji) v 37. členu določa, da so do dodatka za magisterij upravičeni le tisti javni uslužbenci, ki so po končanem izobraževanju pridobili naziv magistra znanosti ob pogoju, da taka izobrazba ni pogoj za zasedbo delovnega mesta.

Precej državljanov Republike Slovenije je svoje podiplomsko izobraževanje nadaljevalo na tujih univerzah, kjer je to izobraževanje trajalo eno ali več let, za kar se jim prizna določeno število kreditnih točk. Po vrnitvi v Slovenijo in ko so se zaposlili v javnem sektorju, so pravico do dodatka iz tega naslova uveljavljali na podlagi odločbe ministrstva, pristojnega za odločanje o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega ali znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu ali znanstvenemu naslovu.

Od 30. 9. 2010 ministrstvo vlog za izdajo zgoraj navedenih odločbe ne sprejema, saj se stari študijski programi od šolskega leta 2009/2010 ne izvajajo več, kar pomeni, da se v Sloveniji ni možno več vpisati v študijski program, po končanju katerega bi oseba pridobila naziv magistra znanosti. Vendar pa je ta naziv možno pridobiti do izteka šolskega leta 2015/2016, v kolikor se je oseba v tak program vpisala v šolskem letu 2008/2009 ali prej, ko morajo biti le-ti zaključeni.

Trenutno prihaja do diskriminatornega obravnavanja magistrov, ki so se vpisali v podiplomske študije v tujini in tam pridobili znanstveni naziv. Npr. slušatelj se je po opravljenem štiriletnem dodiplomskem programu vpisal v dvoletni podiplomski študijski program na tuji univerzi (oziroma krajši program, za katerega pa se mu prizna enako število kreditnih točk), ki pa ga ni dokončal v času, ko bi lahko popolno vlogo oddal do 30. 9. 2010, zato mu ministrstvo ne bo izdalo odločbe o enakovrednosti pridobljenega znanstvenega naziva s slovenskim, torej ne bo upravičen do dodatka za znanstveni naziv. V nasprotju z njim pa bo do dodatka za znanstveni naziv upravičen npr. njegov sošolec iz istega dodiplomskega programa, ki je dokončal isti podiplomski študij na isti univerzi, vendar pa je popolno vlogo oddal do 30.9.2010 oz. sošolec, ki bo podiplomski magistrski študij dokončal na slovenski univerzi do izteka študijskega leta 2015/2016.

Trenutno veljavni predpisi glede dodatka za akademski naziv niso prilagojeni za nastale okoliščine po prehodu na izključno nove študijske programe. Tako je možno dodatek za znanstveni magisterij izplačevati le javnim uslužbencem, ki imajo veljavno listino ali odločbo pristojnega ministrstva, ki dokazuje da so tak naziv pridobili. Vendar pa do dodatka niso (oz. ne bodo) upravičeni javni uslužbenci, ki so končali štiriletne dodiplomske programe, za podiplomski študij pa so se odločili kasneje. V tujini se je namreč še vedno možno vpisati na dvoletne programe oziroma v zgoščene programe, v katerih je možno v krajšem času opraviti program, ki mu je dodeljeno enako število kreditnih točk kot dvoletnemu programu. Prav tako nekatere tuje univerze izvajajo podobne programe, po zaključku katerih je možno pridobiti ali strokovni ali znanstveni naziv (zato tudi obstajajo različni nazivi MSc, MS, LLM, ...); nekateri programi so tudi le 'prej zaključen' doktorski program. Na podlagi trenutno veljavnih predpisov pa so magistri, ki po dokončanem štiriletnem dodiplomskem študiju končali dvoletni podiplomski študij, oziroma krajši z dodeljenim višjim številom kreditnih točk, glede upravičenosti do dodatka za naziv izenačeni z magistri, katerih dodiplomski študijski program je skupaj s podiplomski program trajal pet let. Prav tako gre za različno obravnavo magistrov, ki so izpolnili enake študijske obveznosti, vendar v različnih obdobjih, vendar pa jim pristojno ministrstvo ne izda odločbe, da je njihov v tujini pridobljen znanstveni naziv enakovreden slovenskemu znanstvenemu nazivu.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta nanju v roku 30 dni odgovorita.