Mnenje k Poročilu o izvajanju regionalne politike 2004

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji, dne 22. 12. 2004, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o izvajanju regionalne politike 2004

Državni svet poudarja, da je poročilo v primerjavi z lanskoletnim metodološko bistveno bolje pripravljeno, pregledno in vključuje več podatkov, preko katerih je mogoče ocenjevati stanje na področju regionalnega razvoja, vendar še vedno ne vsebuje nekaterih ključnih pokazateljev dejanskega stanja (npr. podatkov o investicijah v osnovna sredstva po regijah), ki so potrebni za oceno razvojnih potencialov po posameznih regijah. Državni svet ugotavlja, da je za zajemanje vseh potrebnih statističnih podatkov nujna zadostna statistična informacijska podpora, ki bi omogočila oceno dejanskega stanja v regionalnem razvoju. Zato predlaga, da Slovenija preko mehanizmov, ki so ji na voljo kot državi članici EU, poda evropskemu statističnemu uradu Eurostat, ki zbira podatke za vodenje strukturne politike Evropske unije, ne pa podatkov, ki jih države članice potrebujejo za vodenje notranjega regionalnega razvoja, pobudo, da le ta zagotovi in obdela tudi podatke, ki so koristni za spremljanje regionalne politike v državah članicah.

Državni svet izraža zaskrbljenost nad negativnimi trendi na področju regionalnega razvoja, saj se je med najbolj razvito Osrednjeslovensko regijo in najmanj razvitim Pomurjem razmerje gospodarske razvitosti v primerjavi z leti 2000 in 2001 še povečalo, in sicer z 1:1,95 na 1:2,05. Neučinkovitost regionalne politike je še posebej zaskrbljujoča ob dejstvu, da se je lani v primerjavi z letom poprej bistveno povečal obseg posrednih in neposrednih regionalnih spodbud, namenjenih spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po prepričanju državnega sveta je treba razloge za povečevanje regionalnih razlik iskati v premajhni koordinaciji resornih ministrstev pri vodenju politike razdeljevanja posrednih regionalnih spodbud, saj so finančna sredstva preveč razpršena po ministrstvih in zato premalo učinkovita za zmanjševanje regionalnih razlik. Tako razpršena sredstva ne omogočajo izvajanja ciljev sektorskih politik in niso dovolj občutljiva na regionalne razlike, saj posamezna ministrstva premalo upoštevajo sprejeto Strategijo regionalnega razvoja Slovenije in dodeljujejo finančne spodbude ne glede na stopnjo razvitosti posameznih območij v enakih deležih in po enakih kriterijih.

Po mnenju državnega sveta je treba pristopiti k programskemu usmerjanju regionalnih spodbud in instrumente regionalne politike prilagoditi specifičnim problemom v posameznih regijah in postavljenim prioritetam. Ker so razvojni kazalci tudi znotraj posameznih regij različni, splošni javni razpisi za dodelitev spodbud nimajo pravega učinka, če ne bodo prilagojeni konkretnim problemom v posameznih regijah in programsko usmerjeni, še posebej v tista okolja, ki so najbolj problematična. Državni svet poudarja, da je potrebna bolj aktivna politika koordiniranja in usmerjanja ter nadzor nad posrednimi regionalnimi spodbudami oziroma aktivnostmi ministrstev.

Za sprejemanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zmanjševanje regionalnih razlik, je nujno sprejeti nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki pa ne bo zaživel brez sprememb zakona o financiranju občin, saj je nezadovoljivo stanje na področju regionalnega razvoja posledica sedanjega sistema financiranja lokalnih skupnosti, ki imajo zaradi novih finančnih obremenitev vsako leto večje tekoče odhodke, ki rastejo bistveno hitreje in nesorazmerno z rastjo primerne porabe oziroma občinskih proračunskih sredstev. Posledično to pomeni zmanjševanje investicijske moči lokalnih skupnosti za financiranje regionalnih projektov oziroma to povzroča slabitev absorbcijske sposobnosti občin, zaradi česar ne morejo sodelovati pri razvojnih projektih in nastopati kot enakopraven partner državi v regionalnem razvoju. V zvezi s politiko usmerjanja spodbud strukturnih skladov državni svet opozarja, da občine zaradi slabe absorbcijske sposobnosti finančno niso sposobne zagotavljati lastne udeležbe, ki je nujen pogoj za kandidiranje na razpisih, poleg tega so manj razvita območja, ki najbolj potrebujejo razvojna sredstva, kadrovsko šibkejša in zato manj uspešna pri pripravi kvalitetnih razvojnih projektov. Zato državni svet ponovno poziva Vlado Republike Slovenije, da pospeši aktivnosti v zvezi z iskanjem ustreznih rešitev na področju javnih financ in občinam zagotovi finančne vire ter jasno opredeli njihove pristojnosti, saj brez decentralizacije javnih financ ne bo pravih učinkov regionalnega razvoja.

Večjo pozornost pri spodbujanju regionalnega razvoja je treba nameniti razvoju človeških virov oziroma krepiti intelektualni potencial, saj ostajajo nekatera investicijska vlaganja slabo izkoriščena zaradi neustreznega vodenja. Hitrejši razvoj bi lahko dosegli tudi z učinkovitejšim prenosom znanja in tehnologij iz razvitejših v manj razvite regije, kar bi lahko dosegla država z ustreznimi spodbudami oziroma z nacionalno podprto strategijo.

Državni svet opozarja, da bi morala biti sredstva evropskih strukturnih skladov v večji meri usmerjena tudi v javni sektor, s katerimi bi zagotovili razvoj infrastrukture javnega značaja in s tem vzpostavili pogoje, ki bodo omogočili obstoj razvojnega potenciala gospodarstva, ki lahko pomembno pripomore k večji učinkovitosti regionalne politike.

Državni svet meni, da bi bilo treba preveriti delež realiziranih projektov iz evropskih strukturnih skladov v odnosu do vloženih zahtevkov in analizirati razloge za zavrnitev vlog.

Reforma regionalnega razvoja, ki ima za cilj skladnejši regionalni razvoj, ne bo uspešna brez ustrezne institucionalne nadgradnje razvoja oziroma decentralizacije oblasti v upravno administrativnem smislu in javnih financ ter prenosa pristojnosti nekaterih instrumentov makrofiskalne politike na pokrajine, ki bodo prevzele tako politično kot finančno odgovornost za izvedbo regionalnih razvojnih programov in s tem uresničitev zastavljenih ciljev.

Državni svet meni, da bi bilo treba jasno opredeliti regionalne spodbude, tako neposredne kot posredne, ki so namenjene regionalnemu razvoju, in jih ločiti od sredstev državnega proračuna.

Državni svet opozarja na vladno Uredbo o pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladen regionalni razvoj, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije ter Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Ur. l. RS, št. 110/04), saj ugotavlja, da pred njihovim sprejetjem reprezentativna združenja občin niso bila seznanjena z njihovo vsebino in zato niso imele možnosti sodelovati pri njihovi pripravi, kot to določa zakon o lokalni samoupravi. Postavlja se tudi vprašanje, ali obstoji ustrezna zakonska podlaga za urejanje teh razmerij kar s podzakonskimi akti mimo državnega zbora.

Državni svet tudi opozarja, da poročilo navaja nekatere določbe in usmeritve predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki še ni sprejet in niti ni jasna njegova usoda.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.