|
Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje
M N E N J E
a) k predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije
b) k Prednostnim nalogam Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005
Državni svet je obravnaval predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije in ga podprl.
Državni svet se je seznanil s Prednostnimi nalogami Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 in sprejel naslednja s t a l i š č a :
- Vlaganja v raziskave in razvoj ter učinkovito povezovanje znanstvene in gospodarske sfere, prenos in uporaba znanj med obema sferama je ključnega pomena za uresničevanje strateškega cilja Lizbonske strategije. Ker pretok in uporaba znanj med znanostjo in gospodarstvom ni zadostna, je treba čim prej v ustreznem dokumentu določiti učinkovite načine povezovanja znanstvene in gospodarske sfere. Nujno je, da vlada sprejme stimulativno davčno politiko, ki bo vzpodbudila vlaganje gospodarstva v znanost in razvoj. Brez ustreznih finančnih spodbud po mnenju državnega sveta ne bomo uresničili zastavljenega cilja, da javni in zasebni sektor vlagata v raziskave in razvoj 3 % BDP letno do leta 2010. Konkurenčnost visokega šolstva je možno povečati samo z ustvarjanjem boljših pogojev dela in vlaganjem v raziskovalno infrastrukturo. Agencija za tehnološki razvoj naj čim prej prične z učinkovitim delom.
- Državni svet podpira prizadevanja, da se pogajanja o naslednji finančni perspektivi končajo pod luksemburškim predsedovanjem do konca junija 2005, saj je sedanja predlagana ureditev na področju kohezijske politike za Slovenijo ugodna, medtem, ko bi morebiten odlog sprejetja dogovora o naslednji finančni perspektivi, lahko povzročil iskanje novih predlogov in rešitev, ki bi bile lahko za našo državo manj ugodne. Po mnenju državnega sveta se bodo v primeru kasnejšega dogovora o naslednji finančni perspektivi tudi cilji Lizbonske strategije kot strategije razvoja Evropske unije težje in kasneje uresničili. Državni svet tudi poudarja podporo prizadevanju Slovenije, da se tudi v naslednji finančni perspektivi namenja posebna pozornost regijam, ki jih prizadene statistični učinek širitve.
- Državni svet ugotavlja, da je vprašanje oblikovanja t. i. kohezijskih regij oziroma regij na ravni NUTS - 2 povezano z učinkovitim izvajanjem notranje razvojne politike in posledično zmanjševanjem regionalnih razlik. Dejstvo je, da je za učinkovito črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada ključnega pomena zagotovitev pogojev za kvalitetno pripravo razvojnih programov in projektov ter sprememba institucionalnega okvira možnega zagotavljanja lastnih sredstev občin, pri čemer bi bilo treba spremeniti sedanji sistem zadolževanja lokalnih skupnosti. Zato je pomembno, da se v sedanjem in naslednjem finančnem obdobju vsem nosilcem razvoja, še posebej lokalnim skupnostim z obmejnih področij, zagotovi večja absorbcijska sposobnost in s tem učinkovitejše črpanje teh sredstev. Ohranitev položaja Republike Slovenije kot neto prejemnice sredstev iz evropskega proračuna, je ena ključnih prioritet naše države. Državni svet podpira prizadevanja za večjo strokovnost in učinkovitost obstoječe administracije vseh institucij v sistemu za pripravo projektov za črpanje sredstev EU.
- Državni svet opozarja, da je treba ponovno preučiti podporo predlogu direktive o storitvah na notranjem trgu in opraviti temeljito analizo o posledicah izvajanja omenjene direktive za Slovenijo. Predlagana direktiva pomeni izvajanje ene zmed štirih svoboščin, pomeni pa tudi njeno enostransko izvajanje, saj daje glede na njeno vsebino prvenstvo svobodi ustanavljanja in prostemu pretoku ponudnikov storitev, pri tem pa ne upošteva socialne kohezije. Direktiva uvaja načelo "države porekla", s čimer se posega v nekatere suverene pravice, ki so v pristojnosti Republike Slovenije. Uveljavitev omenjenega načela bi v praksi pomenila, da bi za ponudnike storitev v celotni EU vedno veljala zakonodaja države, v kateri je podjetje registrirano in ne zakonodaja države gostiteljice, v kateri podjetje izvaja storitev. Ob tem pa na območju EU še ni uveljavljena v celoti ena izmed štirih svoboščin, in sicer prost pretok delavcev, saj se le-ta od 1. maja 2004 z uresničeno širitvijo izvaja zelo omejeno. Uveljavitev omenjene direktive, brez poglobljene razprave na osnovi predhodnih analiz, bi pustila številne negativne posledice v slovenskem prostoru, še posebej v manj razvitih regijah.
Vlada Republike Slovenije bi morala jasno opredeliti svoje stališče, da se vse storitve javnega sektorja izključijo iz te direktive po vzoru Francije in Nemčije. V Poročevalcu na strani 22 Vlada Republike Slovenije problematizira storitve na področju zdravstva, sociale in iger na srečo, kar je nerazumljivo.
- Glede sporazuma o spremembi Direktive o delovnem času državni svet meni, da Vlada Republike Slovenije nima pooblastila, da se v svojem imenu, brez predhodne uskladitve s sindikati in socialnimi partnerji, dogovarja z EU o spremembah delovnega časa, ki dajejo delodajalcem pravico, da bodo sami določali delojemalcem kdaj, koliko in pod kakšnimi pogoji bodo delali.
- Državni svet nasprotuje temu, da je v Prednostnih nalogah Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 splošen cilj novega programa za kulturo po letu 2006 usmerjen le v spodbujanje evropskega državljanstva.
- Z vidika sprejete zakonodaje in mednarodno obvezujočih dokumentov s področja varovanja in ohranjanja morskega okolja, je po mnenju državnega sveta nedopustno, da si bo Slovenija prizadevala za čim kasnejši datum uveljavitve direktive evropskega parlamenta in sveta glede vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu, ki prinaša strožje mejne vrednosti žvepla v ladijskem gorivu.
- Državni svet podpira stališče, da naj si Vlada Republike Slovenije prizadeva za sedež vsaj ene evropske institucije v Sloveniji.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jožef Jeraj. |
