Zapisnik 28. seje Državnega sveta Republike Slovenije

28. seja Državnega sveta je bila v sredo, 7. 7. 2010 v Mestni hiši (Rotovžu) v Novem mestu

Predsednik je pozdravil prisotne in se zahvalil gospodu Alojziju Muhiču, županu Mestne občine Novo mesto, in Bojanu Kekcu, državnemu svetniku iz Novega mesta ter sodelavcem, ki so omogočili izvedbo seje v prostorih mestne občine.

Seje se je udeležil Alojz Muhič, župan mestne občine, ki je državne svetnike pozdravil v imenu Mestne občine Novo mesto. Nekaj besed je spregovoril tudi državni svetnik iz Novega mesta, Bojan Kekec, ki je bil tudi pobudnik za obisk Državnega sveta v Novem mestu.

Predsednik je na kratko predstavil uporabo glasovalnih naprav.

Predsednik je pričel 28. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 12. uri in zaključila ob 15.50.

Opravičili so se:

• Drago Bahun
• Rudi Cipot
• mag. Dušan Črnigoj
• Toni Dragar
• dr. Zoltan Jan
• prof. dr. Jože Mencinger
• Bojan Papič
• Boris Popovič
• Peter Požun
• mag. Dušan Semolič
• Branimir Štrukelj
• Peter Vrisk

Na sejo so bili vabljeni:

• dr. Ivan Svetlik , minister za delo, družino in socialne zadeve (k 3., 4. in 5. točki),
• Jože Kuhelj, namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (k 5. točki),
• dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo (k 6. točki),
• Majda Širca, ministrica za kulturo (k 7. točki).

Seje so se udeležili:

• dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 3., 4. in 5. točki,
• Tanja Amon, podsekretarka v Direktoratu za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve k 3., 4. in 5. točki,
• Barbara Starič Strajnar, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve k 3., 4. in 5. točki,
• Jože Kuhelj, namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije k 5. točki,
• Franc Košir, predsednik Rdečega križa Slovenije k 6. točki,
• Vojsko Stopar, generalni direktor Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo k 7. točki,
• Matej Zavrl, višji svetovalec na Ministrstvu za kulturo k 7. točki.

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 30. 6. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) - druga obravnava, EPA 1029-V
4. Predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)- druga obravnava, EPA 1030-V
5. Letno poročilo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije za leto 2009 (ZPIZ-1-UPB-4), EPA 1057-V
6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije (ZRKS-A) - druga obravnava, EPA 1081-V
7. Predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) - druga obravnava, EPA 1067-V
8. Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 62. člena Zakona o Državnem svetu (ZDSve-UPB1; Ur.l.RS, št. 100/05, 95/09 - odl. US: U-l-248/08)

Ker predsednik ni prejel nobenega predloga za razširitev oz. umik, je na glasovanje dal naslednji

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) - druga obravnava, EPA 1029-V
4. Predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)- druga obravnava, EPA 1030-V
5. Letno poročilo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije za leto 2009 (ZPIZ-1-UPB-4), EPA 1057-V
6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije (ZRKS-A) - druga obravnava, EPA 1081-V
7. Predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) - druga obravnava, EPA 1067-V
8. Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 62. člena Zakona o Državnem svetu (ZDSve-UPB1; Ur.l.RS, št. 100/05, 95/09 - odl. US: U-l-248/08)

Predlagan dnevni red je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za,  nihče ni bil proti).

Predsednik je državne svetnike in druge prisotne obvestil, da bosta 3. in 4. točka seje obravnavani proti koncu seje zaradi zagotovitve prisotnosti ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika.

 

1. točka dnevnega reda Odobritev zapisnika 27. seje Državnega sveta

 Osnutek zapisnika 27. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 30. 6. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 27. seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

2. točka dnevnega reda:Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

 Po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Rastislava Jožeta  Revna in predlog sklepa v zvezi s spremembo zakonodaje na področju dimnikarske storitve.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi s spremembo zakonodaje, ki ureja dimnikarsko službo, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasi:

V kakšni fazi je sprememba zakonodaje, ki ureja izvajanje dimnikarske službe, v povezavi s sklepi Državnega sveta z dne 19. 11. 2008 (št. 0650-00/02-P; 804-12/89-1), še posebej glede predlogov Državnega sveta v 12. točki priloženih sklepov navedenih sklepov?

Obrazložitev:

Državni svet je 7. 1. 2007 podprl vprašanje državnega svetnika dr. Janvit Goloba (št. 804-12/89-1/16) glede ureditve področja dimnikarskih storitev in ga naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je 6. 5. 2008 posredovalo odgovor (št. 001-4/2008). Tako vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvit Goloba kot tudi odgovor Ministrstva za okolje in prostor sta nakazala potrebo po spremembi zakonodaje.

Državni svet je 9. 9. 2008 organiziral posvet Problematika na področju izvajanja storitev dimnikarske službe in na njegovi podlagi na 11. seji 19. 11. 2008 sprejel sklepe (št. 0650-00/02-P; 804-12/89-1), pri čemer je v 12. točki podal dvanajst konkretnih predlogov. 

Ker je izvajanje dimnikarske službe ponekod še vedno zelo pereče in se ponavljajo stari ter hkrati nastajajo novi spori med izvajalci dimnikarskih storitev in uporabniki teh storitev, je treba čim prej pripraviti in sprejeti spremembo zakonodaje na tem področju v smeri predlogov  Državnega sveta.    

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za okolje in prostor da vprašanje preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Cvetka Zupančiča in predlog sklepa v zvezi z vakcinacijo lisic proti steklini.

Vprašanje je obrazložil Cvetko Zupančič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede vakcinacije lisic proti steklini in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Cvetka Zupančiča in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

 Vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča se glasi:

Kdo je odgovoren in kdo bo prevzel odgovornost za površno in neodgovorno vakcinacijo lisic proti steklini z raztrosom cepilnih doz iz letala?

Obrazložitev:

V nedeljo, 23. 5. 2010 se je na območju Občine Ivančna Gorica izvajala vakcinacija lisic. V popoldanskem času okrog 15. ure je letalo preletelo naše področje in na dvorišče sta prileteli dve dozi. Ena se je povsem raztreščila in vsebina je stekla po asfaltu. Drugi pa je odpadla samo vaba, vsebina pa je ostala v plastičnem ovoju. Na zgornjem delu je bilo moč prebrati v angleškem jeziku za kaj sploh gre; na dvorišču so se ta čas igrali otroci, med njimi tudi dojenček.

Čez nekaj dni sem naključno videl na televiziji kako nevarne so te doze cepiva. Sprašujem se, kako je to mogoče tako neodgovorno trositi pozitivni virus stekline, kajti lahko bi končal v ustih kakšnega otroka. Sprašujem tudi, kakšne so posledice, če to dozo poje pes, mačka, sploh pa goveja živina, ki se v velikem številu pase v tem času na pašnikih. Ali je meso takšnega goveda sploh užitno? Menim, da bi bilo bistveno bolj primerno, da bi cepivo raztresli gozdarji in lovci globoko v gozdu.  

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanje preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in predlog sklepa v zvezi z neplačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
 
Pobudo je obrazložil Anton Peršak.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi z neplačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 5. 7. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanji Bojana Kekca in predlog sklepa glede porabe zbranih sredstev vodnega povračila.

Vprašanji je obrazložil Bojan Kekec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanji državnega svetnika Bojana Kekca glede porabe zbranih sredstev vodnega povračila in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

 

Sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Na klop so svetniki prejeli dopolnjen odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Branimirja Štruklja glede nepravilnega obračunavanja tedenske učne obveznosti v srednjih šolah.

- - -

Predsednik je obvestil državne svetnike, da bo za vprašanja in pobude, na katere po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov posredovana urgenca na pristojna ministrstva oziroma pristojne države organe.

 

3. točka dnevnega reda: Predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) - druga obravnava, EPA 1029-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 55/2010 z dne 5. 5. 2010.

Stališče Zveze svobodnih sindikatov so svetniki prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop. Mnenje Socialne zbornice in Skupnosti občin Slovenije so prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop.

Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z dopolnjenim predlogom zakona so svetniki prejeli po elektronski pošti 5. 7. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 2. 7. 2010 in na klop.

Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina lokalnih interesov. Stališče interesne skupine so svetniki prejeli na klop.
Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, je kot predlagatelj zakona podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je pojasnil stališče komisije.

Vodja Interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič je pojasnil stališče interesne skupine.

V razpravi so sodelovali Drago Ščernjavič, Milan Ozimič, Cvetko Zupančič, Borut Meh, Anton Peršak, Drago Žura, Vincenc Otoničar, Boris Šuštaršič, dr. Andrej Rus, Jože Korže, Rastislav Jože Reven, Bojan Kekec, Marijan Klemenc, Jernej Verbič in Boris Šuštaršič (R).

Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

Interesna skupina podpira predlog mnenja Državnega sveta in predlaga Državnemu svetu v sprejem naslednji

A M A N D M A:

Prvi odstavek predloga mnenja Državnega sveta se spremeni tako, da se glasi:

"Državni svet Republike Slovenije ne podpira predloga zakona"

Obrazložitev:

Glede na razpravo na seji ter izraženih opozoril in pripomb, ki izhajajo iz nadaljnjega besedila predloga mnenja Državnega sveta, Interesna skupina predlaga, da Državni svet ne podpre predloga zakona.

* * *

Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Milan Ozimič.

Predlagani amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti).

 

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

 

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) - druga obravnava

 

Državni svet Republike Slovenije predloga zakona ne podpira.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z vsebino predloga zakona.

Državni svet Republike Slovenije poudarja, da v Sloveniji že desetletja oblikujemo uspešno socialno politiko, ki kljub občasnim negativnim trendom v družbenem in gospodarskem življenju, upadanju proizvodne aktivnosti, izgubi trgov, priključitvi v evropski prostor in drugim globalnim spremembam, uspešno ohranja zadovoljiv nivo življenjskega standarda prebivalstva tudi v obliki socialnih transferjev in drugih oblikah finančne pomoči nezaposlenim, invalidom in tistemu delu prebivalstva, ki si samo ne more zagotoviti socialne varnosti. Kljub določenim razhajanjem med gospodarsko in negospodarsko sfero, nam je v Sloveniji vseskozi uspelo voditi uspešen socialni dialog in premoščati konfliktne situacije. Državni svet Republike Slovenije zato predlaga Vladi Republike Slovenije, da pri izpeljavi socialnih reform ohrani prakso socialnega dialoga in medsebojnega usklajevanja med socialnimi partnerji, v nasprotnem primeru pa se mora zavedati velike odgovornosti, ki jo bo nosila, v kolikor bo izpeljala socialne reforme skozi zakone, ne da bi jih uskladila s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Glede same vsebine obravnavanega predloga zakona Državni svet Republike Slovenije izraža dvom, ali bodo centri za socialno delo lahko v tako kratkem času, kot je predlagan rok za uveljavitev pravic iz javnih sredstev (januar 2011), realizirali določbe iz novega zakona. Da ne bi spreminjali novega zakona, še preden bo stopil v veljavo, bi bilo treba opredeliti prehodno obdobje, saj so predvidene številne nove, oziroma poenotene evidence, ki naj bi bile dostopne centrom iz različnih (elektronskih) baz. Za Državni svet Republike Slovenije je vprašljiva tudi trditev, da s sprejemom novega zakona ne bo prihajalo do zlorab, oziroma neupravičenega kopičenja socialnih pravic v posameznih primerih zaradi pomanjkljivosti, oziroma napak pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca, od česar bo odvisno tako število socialnih pravic kot odmera višine posamezne pravice. Doslej ni bil predviden nadzor pri ugotavljanju skladnosti med administrativnimi podatki in dejanskim stanjem. Ker predlagatelj trdi, da bo osnovo za ugotavljanje premoženjskega stanja družine, oziroma posameznika, črpal iz podatkov davčne uprave, Državni svet Republike Slovenije opozarja, da tudi doslej ti podatki v večini primerov niso prikazovali dejanskega premoženjskega položaja posameznika, predvsem pa je bil ta nadzor že do sedaj –  pri neprimerno manjšem obsegu pristojnosti in nalog –  neučinkovit in dolgotrajen.

Državni svet Republike Slovenije poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti nadzor nad izvedbo rešitev iz novega zakona ter okrepiti inšpekcijske službe s teh področij, saj se je treba zavedati "sive ekonomije", oziroma prikritih dohodkov in premoženja iz neprijavljenih dejavnosti posameznikov oziroma sorodnikov.

Državni svet Republike Slovenije opozarja na 28. člen Konvencije o pravicah invalidov, ki zagotavlja invalidom socialno varnost in določa, da invalidnost že sama po sebi prinaša višje življenjske stroške, zato je potrebno črtati 20. in 21. točko 12. člena Predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Invalidi morajo že po obstoječih zakonskih predpisih, ko imajo urejene prejemke iz različnih naslovov invalidnosti doplačevati za adaptacijo stanovanja, medicinsko-ortopedske pripomočke in drugo, zato ni dopusten nikakršen poseg  v nižanje doseženih pravic in odmere višin posameznih pravic za invalide.

Glede rešitev 5. in 6. člena predloga zakona, Državni svet Republike Slovenije meni, da gre za velik poseg države v avtonomnost lokalne samouprave, na primer pri znižanju plačil za programe vrtcev in drugo. Bistveno premalo je stopenj v lestvicah, saj izgubijo pravico do socialne pomoči tako osebe, ki za malo presegajo prag revščine, kot najbogatejši z desetkrat večjimi dohodki. Vprašljivo je tudi ohranjanje sedanje prakse, ko so občine le prehoden člen, saj ne odločajo ne o kriterijih ne o sredstvih (to je v pristojnosti države), pač pa le delijo to, kar  in kolikor določijo drugi.

Državni svet Republike Slovenije opozarja, da bo v praksi težko uresničiti sicer pozitiven izhodiščni koncept predloga zakona za zagotovitev enotnega vstopa v sistem socialnih pomoči, ki jih bo prejemal upravičenec. Zato Državni svet Republike Slovenije meni, da bi predlagatelj ob sprejemanju zakona moral predstaviti določene simulacije o izvedbi predlaganih rešitev, oziroma predstaviti metodologijo, na podlagi katere so oblikovani kriteriji za predlagane rešitve v novem zakonu. Obstaja namreč velika verjetnost, da so kriteriji postavljeni tako, da bo prevelik del sedanjih upravičencev izključen (kot se je zgodilo pri državnih štipendijah, ko so predvidena sredstva že sedaj – kljub zvišanju cenzusa – ostala neizkoriščena).

V razpravi je bilo izraženo tudi stališče, da je zakon naravnan tako, da se bodo socialni transferji zmanjšali, ne pa da bodo pravičneje porazdeljeni.

Državni svet Republike Slovenije tudi opozarja, da se s tako postavljenim sistemom država odreka pomembnim vzvodom vodenja samostojne politike na posameznih področjih, saj uvaja enotne kriterije tako pri pomoči, s katerimi naj bi spodbujali večje število otrok, kot pri dodeljevanju pomoči upokojencem, dodatkom za pomočnika itd.

 

Predlog mnenja, skupaj s sprejetim amandmajem, je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 5 pa jih je bilo proti).

4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) - druga obravnava, EPA 1030-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 56/2010 z dne 5. 5. 2010.

Stališča Zveze svobodnih sindikatov so svetniki prejeli s sklicem 30. 6. 2010 in na klop. Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z dopolnjenim predlogom zakona so prejeli po elektronski pošti 5. 7. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 2. 7. 2010 in na klop.

Na klop so svetniki prejeli stališče Interesne skupine delojemalcev.

Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina lokalnih interesov. Stališče interesne skupine so svetniki prejeli na klop.

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

Interesna skupina podpira predlog mnenja Državnega sveta in predlaga Državnemu svetu v sprejem naslednji

A M A N D M A:

Prvi odstavek predloga mnenja Državnega sveta se spremeni tako, da se glasi:

"Državni svet Republike Slovenije ne podpira predloga zakona."

Obrazložitev:

Glede na razpravo na seji ter izraženih opozoril in pripomb, ki izhajajo iz nadaljnjega besedila predloga mnenja Državnega sveta, Interesna skupina predlaga, da Državni svet ne podpre predloga zakona.

* * *

Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Milan Ozimič.

Predlagani amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)- druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije predloga zakona ne podpira.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z vsebino predloga zakona.

Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da je predlagatelj vložil ogromno truda v pripravo obravnavanega zakona, da pa za posamezne rešitve, ki utegnejo najbolj prizadeti najnižje sloje prebivalstva ni izdelal potrebnih analiz in projekcij, na osnovi katerih bi bilo razvidno, ali so zapisane določbe ustrezne in ali jih bo možno brez kršitev doseženih pravic implementirati v prakso. Ob tem je najbolj problematično načelo subsidiarnosti, ki je zapisano v Predlogu Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ki ga vsebujejo tudi nekateri drugi dokumenti (Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010, Strategija razvoja Slovenije) in ki pomeni, da je za socialno varnost in svojo blaginjo ter blaginjo svoje družine odgovoren posameznik. S sprejemom in uveljavitvijo načela subsidiarnosti se poraja bojazen, da se bo državna socialna politika umaknila iz sistema zagotavljanja socialnih pomoči. Istočasno pa se poraja tudi dvom, da je zakon naravnan tako, da se bodo socialni transferji zmanjšali, ne pa da bodo pravičneje porazdeljeni.

Državni svet Republike Slovenije nadalje ugotavlja, da se ukinitev varstvenega dodatka in dolgotrajne denarne socialne pomoči, ne sme realizirati, saj bi to pomenilo drastično osiromašenje že tako revnih slojev prebivalstva. Varstveni dodatek k pokojnini je element solidarnosti v pokojninskem sistemu, ki preprečuje revščino upokojencev, ki nimajo pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske). Po podatkih SPIZ je varstveni dodatek k pokojnini v letu 2009 prejemalo 13.803 prejemnikov starostne pokojnine, 14.590 prejemnikov invalidske pokojnine in 18.063 prejemnikov vdovske oziroma družinske pokojnine.

Državni svet Republike Slovenije opozarja, da bo v praksi težko uresničiti sicer pozitiven izhodiščni koncept predloga zakona za zagotovitev enotnega vstopa v sistem socialnih pomoči, ki jih bo prejemal upravičenec zaradi nejasnih in administrativno zelo zahtevnih postopkov. Predlog zakona spreminja del socialnih transferjev s tem, da ne opredeljuje načina določanja socialnovarstvenih prejemkov. Pri tem je vprašljiva in nezadostno pojasnjena določitev vrednosti minimalnega dohodka v višini 288,81 EUR,  kar sicer predstavlja 75% minimalnega dohodka v višini 385,08, kot ga je ugotovil Institut za ekonomske raziskave. Z novim zakonom se bo tako znižal življenjski standard 85.000 osebam s tem, da se bo število otroških dodatkov znižalo iz 385.404 na 312.273 prejemnikov, obseg državnih pokojnin se bo zmanjšal iz 16.327 na 500 prejemnikov, varstveni dodatek iz 46.427 na 0 prejemnikov (prejemniki denarne socialne pomoči bodo porasli iz 88.039 na 130.906 in prejemniki državne štipendije iz 39.221 na 47.000).

Državni svet Republike Slovenije izraža dvom v implementacijo zakona tudi zaradi dejstva, ker ni jasnih opredelitev in zagotovljenih potrebnih evidenc in baz podatkov. 

Predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 3 pa so bili proti).

 

5. točka dnevnega reda: Letno poročilo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije za leto 2009

Letno poročilo je objavljeno v Poročevalcu DZ, št. 65/2010 z dne 20. 5. 2010.

Letno poročilo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 2. 7. 2010 in na klop.

Predstavnik predlagatelja poročila Jože Kuhelj, namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je pojasnil stališče komisije.

V razpravi so sodelovali dr. Janvit Golob, Borut Meh, Boris Šuštaršič in Drago Ščernjavič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog   m n e n j a:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Letnemu poročilu Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije za leto 2009

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z letnim poročilom Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije za leto 2009.

Državni svet Republike Slovenije podpira prizadevanja vodstva zavoda pri zagotavljanju rednega izplačevanja pokojnin in pri zagotavljanju pozitivnega poslovanja ne da bi pri tem najemal kredite. Državni svet Republike Slovenije zavrača kakršne koli posege s strani Vlade Republike Slovenije in njenih izvršnih organov v avtonomijo poslovanja in upravljanja zavoda.

Zavod je v letu 2009, kljub gospodarski in finančni krizi, posloval z izravnanimi prihodki in odhodki v višini približno 4,6 milijarde evrov. Zavod od leta 2005 posluje brez najemanja posojil.  V nasprotju z leti od 2003 do 2008 se je v letu 2009 število zavarovancev zmanjšalo. To pa je ob drugih razlogih tudi vplivalo na to, da se je v primerjavi z letom 2008 v strukturi prihodkov za 1,9 odstotne točke zmanjšal delež prihodkov od prispevkov z 72,6 odstotka na 70,7 odstotka. Tako je morala država več sredstev zagotoviti iz proračuna. Služba zavoda je delovala v lanskem letu zelo uspešno, saj je rešila preko 340.000 zahtevkov in kljub zmanjšanju števila zaposlenih skrajšala tudi čas trajanja reševanja zahtevkov na prvi stopnji za tri dni - iz 66 na 63 dni. Kljub večletnemu uspešnemu poslovanju zavoda se v zavodu ne morejo znebiti vtisa, da "uspešno izvajanje sistema obveznega zavarovanja postaja v naši družbi za nekatere moteč dejavnik in bi raje videli, da bi bil tudi ta sistem v finančni krizi". Tako se stalno pojavljajo zagovorniki nekaterih radikalnih sistemskih sprememb, ki pavšalno zahtevajo nadaljnje zniževanje obremenitev delodajalcev z znižanjem prispevnih stopenj in ravni pravic. Lani so v strukturi prihodkov znašali prispevki in transferni prihodki 99,4 odstotka, od tega prispevki zavarovancev 41,2 odstotka, delodajalcev 24,2 odstotka in samozaposlenih 3,5 odstotka in iz Kapitalske družbe 1,1%. Zakonske obveznosti države po posebnih predpisih so znašale 9,9 odstotka, njene dodatne obveznosti za sofinanciranje zavarovanja 16,7 odstotka. Financiranje zavoda iz proračuna predstavlja dejansko le 16,7 odstotka vseh njegovih prihodkov, ostalih 9,9 odstotka pa so t. i. refundacije zavoda za zagotavljanje ugodnejših pravic po posebnih predpisih.

Odhodki zavoda predstavljajo v 99 % izvajanje Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Od tega 83 % pokojnine, 4,5 % socialno varstveni dodatki, 4% invalidsko zavarovanje, 7,65% zdravstveno zavarovanje upokojencev, 1 % drugi izdatki in 0,5%% služba zavoda.  Statistični podatki kažejo, da se je lani končalo prejšnje petletno obdobje pozitivne rasti števila zavarovancev; lani jih je bilo 895.594 in je bila povprečna stopnja rasti negativna za 0,9 odstotka. Po drugi strani pa se je za 2,3 odstotka povečalo število upokojencev obveznega zavarovanja, ki jih je bilo 31. decembra 2009 545.019. Zato se je razmerje med zavarovanci in upokojenci spet poslabšalo, tako da znaša število zavarovancev na enega upokojenca 1,66. Zavod je lani mesečno izplačeval 560.428 vseh vrst pokojnin, od tega 538.455 pokojnin obveznega zavarovanja, poleg tega pa še 21.973 državnih in drugih na podlagi posebnih predpisov. Zavod je nakazoval 30.092 dodatkov za pomoč in postrežbo, 56.193 invalidnin, 54.596 invalidskih nadomestil ter 46.492 varstvenih dodatkov.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Boris Šuštaršič.

Predlog mnenja je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

 

6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu    Slovenije (ZRKS-A) - druga obravnava, EPA 1081-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 72/2010 z dne 1. 6. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 2. 7. 2010 in na klop.

Besedo je imel Franc Košir, predsednik Rdečega križa Slovenije.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog   m n e n j a:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije (ZRKS-A) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet poudarja pomen Rdečega križa Slovenije kot nacionalne organizacije oziroma kot zveze območnih združenj pri izvrševanju javnih pooblastil in njegove dejavnosti, ki je prostovoljna, neodvisna, nepridobitna, nevladna. Humanitarna organizacija deluje v skladu z Zakonom o rdečem križu.

Naloge, ki jih opravlja Rdeči križ Slovenije, so v Zakonu o Rdečem križu Slovenije natančno določene, manj natančno pa so po mnenju predlagatelja konkretizirane naloge na humanitarnem področju, na področju socialnega varstva in različne karitativne dejavnosti in programi, ki se običajno prilagajajo potrebam, razmeram in možnostim v posameznih območjih, zlasti v okviru lokalnih skupnosti.

Po zagotovilih predlagatelja je predlog zakona usklajen z določbami Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi  in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Ur. l. RS, št. 57/2009), ki v poglavju 9.2 določa zagotavljanje finančnih in drugih sredstev po letih od 2009 do 2015.

Veljavne določbe 27. člena zakona določajo, da Republika Slovenija iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javno pooblastilo. Občina lahko zagotavlja sredstva za tiste dejavnosti lokalnih organizacij Rdečega križa Slovenije, ki jih ne zagotavlja Republika Slovenija. Doslej so občine za območna združenja Rdečega križa Slovenije po podatkih iz 2008 prispevale okoli 1.524.000 evrov, tudi v letu 2009 se delež sredstev občin ni bistveno spremenil. Državni svet opozarja, da naj bi po predlogu zakona, glede na ustaljeno prakso, občine za te dejavnosti namenjale skupno okoli 2.780.455 evrov letno.

Državni svet opozarja, da ni zagotovil iz predvidevanj predloga zakona, da se bo obseg sredstev, ki jih bodo občine zagotavljale na navedenem področju po letu 2010, začel izenačevati med občinami in naj bi se povečal predvidoma pri tistih občinah, ki doslej programov območnih združenj Rdečega križa Slovenije niso financirale.

Na območju Republike Slovenije deluje mreža dejavnosti Rdečega Križa Slovenije v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 914 krajevnih organizacijah Rdečega križa Slovenije na eni strani, na drugi strani izvaja svoje programe 210 občin. Navedeni podatki kažejo razvejanost organizacije dejavnosti Rdečega križa Slovenije, ki pa se ne pokrivajo s številom obstoječih občin. Občine so vezane na sprejem proračuna in ni vnaprejšnjih zagotovil, da bodo lahko zagotovile sredstva za izvedbo programov območnih združenj Rdečega križa Slovenije.

Državni svet opozarja na stališče Skupnosti občin Slovenije k predlogu zakona in meni, da bi kazalo ponovno pretehtati predlagane rešitve 2. člena novele zakona. Skupnost občin Slovenije namreč opozarja, da so v skladu s predlaganimi rešitvami občine tako ponovno tiste, ki morajo zagotoviti določena sredstva, ob tem pa država dodatnih finančnih sredstev v smislu dviga primerne porabe občinam ni zagotovila. Zaradi navedenega bi kazalo podrobneje opredeliti  vsebino predlaganih rešitev.

Razlike v zagotavljanju sredstev in izvedbi programov so po občinah vedno obstajale. V prihodnje bi kazalo okrepiti komunikacijo z župani, da bi bili programi območnega združenja Rdečega križa Slovenije pripravljeni in financirani v dogovoru z več občinami. Za nemoteno izvajanje letnih programov naj bi bile na občinski ravni sklenjene ustrezne neposredne pogodbe in uveljavljen nadzor nad izvajanjem, tako kot je predpisan za javna sredstva.

V zvezi z zagotavljanjem in gospodarnim ravnanjem z javnimi sredstvi Državni svet opozarja na izvajanje javnih razpisov za izvedbo določenih programov. Pod enakimi kriteriji lahko torej nekatere programe izvajajo izbrane organizacije kot npr. Karitas in druge. Viri financiranja naj bodo stabilni in zagotovljeni mehanizmi za razdeljevanje sredstev in zagotovljena kontrola nad gospodarno rabo.

Državni svet podpira ureditev varstva znaka in imena Rdečega križa ter Rdečega polmeseca in urejanje varstva znaka in imena Rdeči kristal, ki je bil uveljavljen z dopolnilnim protokolom k Ženevskim konvencijam 2005.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

Predlog mnenja je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

 

7. točka dnevnega reda: Predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) - druga obravnava, EPA 1067-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 69/2010 z dne 20. 5. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 2. 7. 2010 in na klop.

Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina lokalnih interesov. Stališče interesne skupine so svetniki prejeli na klop.

Predstavnik predlagatelja Vojsko Stopar, generalni direktor Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo, je podal obrazložitev.

Poročevalec Interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič je pojasnil stališče.

V razpravi so sodelovali mag. Blaž Kavčič, Boris Šuštaršič, Drago Ščernjavič, Anton Peršak, Mihael Jenčič, Milan Ozimič, Rastislav Jože Reven, dr. Janvit Golob in Jernej Verbič.

Na dileme iz razprave je odgovoril Vojsko Stopar, generalni direktor Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo.

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

Interesna skupina predlaga Državnemu svetu v sprejem naslednji

A M A N D M A

Prvi odstavek predloga mnenja Državnega sveta se spremeni tako, da se glasi:

"Državni svet ne podpira predloga zakona."

Obrazložitev:

Glede na razpravo na seji ter izraženih opozoril in pripomb, ki izhajajo iz nadaljnjega besedila predloga mnenja Državnega sveta, Interesna skupina predlaga, da Državni svet ne podpre predloga zakona.

Predlagani amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 12 pa jih je bilo proti).

 

Predsednik je dal na glasovanje svoj amandma k predlogu mnenja:

Na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlagam

A M A N D M A

k Predlogu mnenja k Predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija

V desetem odstavku Predloga mnenja k Predlogu zakona Radioteleviziji Slovenija, ki govori o sestavi Sveta RTVS, se za četrtim stavkom doda naslednji stavek:

"Med subjekte (predlagatelje) naj zakon določi tudi Državni svet, ki imenuje v Svet RTVS enega člana izmed članov Državnega sveta."

Obrazložitev:

Predlog zakona posebej izpostavlja, da morajo člani Sveta RTVS v čim večji meri predstavljati raznolikost najrazličnejših skupin, ki sestavljajo civilno družbo. To je po mnenju predlagatelja edini način, da se zagotovi kvalitetno opravljanje nalog, ki jih ima Svet v imenu javnosti, za katere javna radiotelevizija deluje in pripravlja vsebine in storitve. Zato bi moral Državni svet, ki predstavlja različne interese, lokalne, delodajalcev. delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in negospodarskih, imeti pravico, da samostojno in neodvisno imenuje enega člana v Svet. Državni svet je namreč prav po svojem ustavnem in zakonskem položaju stičišče različnih interesov in prostor za artikuliranje javnega vpliva oziroma interesov javnosti. Presek teh interesov omogoča njihovo transparentnost in povezovalnost v smeri iskanja skupnih rešitev na temelju dialoga. Med drugim je tudi s to argumentacijo Državni svet ob sprejemanju Zakon o RTV Slovenije iz leta 2005 z odložilnim vetom zahteval, da mora Državni zbor o zakonu ponovno odločati.

Glede na enega izmed temeljnih načel, institucionalne avtonomnosti in uredniške ter finančne neodvisnosti od centrov politične in kapitalske moči na področju informiranja in ustvarjanja programskih vsebin, je Državni svet kot subjekt imenovanja povsem ustrezen, saj je njegova sestava neodvisna od političnih strank.

Eden glavnih argumentov za vključitev predstavnika Državnega sveta v Svet RTVS se navezuje na zakonsko opredelitev o zagotavljanju regionalne zastopanosti v Svetu - več kot polovica državnih svetnikov je predstavnikov lokalnih interesov.

Po zakonu naj bi bile v Svet RTVS med drugim imenovane osebe, ki so se v javnem življenju izkazale z zavzemanjem za spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, za razvoj civilne družbe, za uresničevanje in razvoj temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter drugih temeljnih ustavnih načel in vrednot, ki s svojim znanjem, ugledom, delom in dosežki na področju varstva ali razvoja narodnih in etničnih skupnosti, verskih skupnosti, varstva okolja, potrošnikov, na medijskem, novinarskem, kulturnem, izobraževalnem ali drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in h krepitvi ugleda RTVS doma in tujini. Med državnimi svetniki so tudi predstavniki iz ugledne strokovne javnosti, ki na svojih delovnih oziroma profesionalnih delovnih mestih in v okviru svojih drugih profesionalnih in prostovoljnih dejavnosti kot poznavalci navedenih področij z izkušnjami in visokimi vrednostnimi kriteriji podpirajo in skrbijo za navedena področja družbenega življenja.

Predlagani amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

Predsednik je dal na glasovanje amandma državnega svetnika Borisa Šuštaršiča k predlogu mnenja:

Na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlagam

A M A N D M A

k Predlogu mnenja k Predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija

V desetem odstavku predloga mnenja k predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki opredeljuje sestavo Sveta RTVS se za četrti stavek doda naslednji stavek:

»Državni svet podpira, da Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ponovno postane subjekt predlagatelj, ki imenujejo v Svet RTVS enega člana iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij.«

Obrazložitev:

V okviru Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) so se reprezentativne invalidske organizacije seznanile s predlogom zakona o Radioteleviziji Slovenije, med katerimi so še posebej zainteresirani predstavniki gluhih in slepih, ki sprejemajo informacije na alterirani način. Izoblikovalo se je mnenje, da je potrebno vztrajati na predlogu, da zakon ponovno omogoča NSIOS - u, da iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij avtonomno imenuje enega predstavnika v Svet RTVS. Taka civilizacijska rešitev je že obstajala v tem predhodnem zakonu, ki je določal v času od 1994 do 2005, da je enega člana Sveta RTVS avtonomno imenoval Svet invalidskih organizacij Slovenije, kakor se je imenoval dokler ni bil v skladu z 25. in 26. členom zakona o invalidskih organizacij iz leta 2002 preoblikovan in preimenovan v NSIOS.

Predlagana ureditev neposredno izhaja tudi iz pravno zavezujoče Konvencije o pravicah invalidov, ki jo je naša država ratificirala aprila leta 2008 in ki prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo na podlagi invalidnosti, kakor je ta opredeljena v 2. členu konvencije. V tem smislu je predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija diskriminatoren do invalidov, saj njihov reprezentativni organ (NSIOS) ni opredeljen kot subjekt predlagatelj in zato invalidi nimajo možnosti pri zastopanju svojih interesov glede vsebin, programov in storitev RTV Slovenija in to kljub temu, da 1. odstavek predlagane novelacije zakona določa, da »Svet predstavlja splošne interese javnosti glede vsebin, programov in storitev RTV Slovenija.«

Poleg tega je potrebno opozoriti tudi na neprimerno pravno ureditev 27. člena, ki je pravzaprav namenjena temu, da prikrito preprečuje možnost, da bi invalidi avtonomno imenovali svoje predstavnike brez arbitražnega vpliva dnevne politike.

Predlagani amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti).

 

Predsednik je dal na glasovanje predlog   m n e n j a   skupaj s sprejetimi amandmaji:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010 na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) - druga obravnava

Državni svet predloga zakona ne podpira.

Predlog zakona ohranja osnovno organizacijsko strukturo, ki jo spreminja po vsebini in pristojnostih v skladu s predlogi in zahtevami pravnega reda EU, obstoječo dobro prakso v Republiki Sloveniji in državah EU in izkušnjami subjektov, ki zagotavljajo izvajanje javne službe, da zagotovi optimalno delovanje organizacije v vsebinskem in poslovnem delu. Zakon ne spreminja rešitev, ki so bile uvedene v zakon do sedaj in ki so bile v praksi uspešne.

Cilji predloga zakona so zagotoviti vsebinsko in poslovno izboljšanje izpolnjevanja namena, zaradi katerega je javna radiotelevizija ustanovljena, vnos pravil enotnega pravnega prostora EU in sodišč EU, dopolnitev zakonskih rešitev, neusklajenih s pravom EU, in prenos zahtev v notranji pravni red. Predlog uvaja institute, kot so način imenovanja predstavnikov upravičencev v organe, kriterije za določanje višine prispevka, večjo neodvisnost zaposlenih od plačnega sistema javnega sektorja in kriterije za zagotovitev večje avtonomnosti in neodvisnosti javne radiotelevizije.

Poglavitne rešitve temeljijo na načelih institucionalne avtonomnosti in uredniške ter finančne neodvisnosti (večja avtonomija javnega servisa v odnosu do centrov politične in kapitalske moči na področju informiranja in ustvarjanja programskih vsebin), gospodarnosti in tehnološke odličnosti (večja učinkovitost poslovanja, usmerjena v večjo kakovost programov in hitrejše uvajanje novih tehnologij in storitev ter večjo dostopnost vsebin za posamezne ciljne skupine), finančne preglednosti (dopolnitev zakonskih rešitev, ki niso usklajene s pravom EU, in prenos zahtev v notranji pravni red s poudarkom na preglednosti delovanja javne radiotelevizije in preprečevanja podeljevanja nedovoljenih državnih pomoči).

Predlog zakona prinaša naslednje spremembe: statusno preobrazbo javnega zavoda v osebo javnega prava posebnega nacionalnega in kulturnega pomena; povečuje se jasnost pristojnosti, odgovornosti in učinkovitosti. Nova statusna rešitev omogoča prenos premoženja v last RTVS, njegovo lažje upravljanje, pod določenimi pogoji omejeno s soglasjem Vlade RS; število članov Sveta RTVS se z 29 članov zmanjšuje na 15, in sicer: dva imenuje predsednik Republike Slovenije (enega na predlog narodnih skupnosti v Sloveniji, enega na predlog registriranih verskih skupnosti); Državni zbor imenuje pet članov (prek javnega razpisa iz organizacij civilne družbe; prej jih je imenoval 21); po enega SAZU, Nacionalni svet za kulturo Republike Slovenije, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Zveza društvenih organizacij Slovenije, Rektorska konferenca Republike Slovenije; tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni na RTVS na neposrednih volitvah (zastopane so informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in tehnika); število članov Nadzornega sveta se zmanjša z 11 na sedem (Državni zbor imenuje tri člane, najmanj enega na predlog opozicije, dva člana imenuje Svet, po enega Vlada in Svet delavcev RTVS); upravo RTVS sestavlja pet članov, Svet RTVS na predlog Nadzornega sveta imenuje generalnega direktorja, ostale člane uprave pa na predlog generalnega direktorja; uslužbenci RTVS ne bodo več javni uslužbenci in RTVS prispevek se letno spreminja v skladu z indeksom rasti cen.

Državni svet opozarja na določena vprašanja in dileme ter nedorečenosti, ki temeljijo na spremembi statusa zavoda, na razmerju med dejavnostmi in vsebinami zavoda javnega ter med dejavnostmi in vsebinami zavoda tržnega značaja, statusa in pravic zaposlenih ter vpliva politike na izbiro urednikov in svobode pri določanju in vodenju njihove programsko-uredniške politike ter pomena nacionalne RTVS za nacionalno identiteto.

Državni svet ugotavlja, da je sedanji Zakon o RTVS treba popraviti oziroma dograditi. Predlog novega zakona pa bolj opisuje tendence zakona kot pa jih določneje definira, zato so možnosti "sivih con", saj iz predloga zakona ni povsem jasno, kako se bo upravni organ odzval na povezovanje in upravljanje dejavnosti, ki zagotavljajo status zavoda kot posebnega nacionalnega in kulturnega pomena in tržne dejavnosti. Državni svet opozarja, da ni enoznačne in splošne formule za umeščanja nacionalne RTV v državah, saj je njen status zelo povezan z odzivnostjo okolja oziroma javnosti, kateremu je njen radijski in televizijski program namenjen. Zato Državni svet ocenjuje, da bi morali pred spremembami zakona narediti celostno interdisciplinarno raziskavo, ki bi to odzivno okolje analizirala ekonomsko, sociološko, antropološko, politološko itd. Tak celostni pristop bi trdneje opredelil pogoje, kriterije in standarde, po katerih bi zakon prinesel bolj ustrezne in kakovostne rešitve.

Državni svet je zato predlagan status "dvoživke" ocenil za problematičnega, ker to pomeni, da bi se v istih programih izmenjavale nekomercialne ("javne") in komercialne ("tržne")  vsebine (oddaje), kar bo povzročalo nelojalno konkurenco znotraj same hiše. Nekomercialni programi (kulturni, izobraževalni, znanstveni ipd.) se bodo morali umikati komercialnim v manj privlačne termine (popoldan in pozno zvečer, kar se dogaja že sedaj). Posledično bo konkurenčnost povzročila sistemski konflikt tudi med zaposlenimi, saj bo sodelovanje pri nastajanju komercialnega programa privlačnejše (npr. popularnost, materialne koristi ipd.). Državni svet se zaveda, da komercialni oziroma tržni program obstaja na RTVS že sedaj, in opozarja, da že izriva nekomercialne vsebine. Novi zakon pa bo to povsem legitimiral in legaliziral. Prišlo bo tudi do prelivanja sredstev iz naročnine v tržni del, saj bo šlo za iste prostore, isto tehniko in v veliki meri iste ljudi.

Državni svet poudarja, da v predlogu zakona manjkajo definicije določenih pojmov, zlasti pri opredelitvi statusa zavoda, ki bo imel najpomembnejše posledice pri njegovem delovanju. Glede na to, da 2. člen navaja, da je "RTV Slovenija samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena", kot kaj bo RTVS vpisana v sodni register, kot gospodarska družba ali kot javni zavod. V 7. členu predlog omenja 90-odstotno ozemeljsko pokritost z nacionalnim televizijskim in radijskim programom. Državni svet meni, da bi moral biti cilj zakona 100-odstotna pokritost, še zlasti, ker zakon sam precejšnjo pozornost namenja tudi tehnološkemu razvoju. V 16. členu predlog govori o dejavnosti, ki ni javna služba in ki jo lahko opravlja RTVS ali pravna oseba, ki jo ustanovi RTVS. Državni svet pri tem izpostavlja dilemo o odgovornosti za delovanje te pravne osebe, ki se bo ukvarjala s tržno dejavnostjo, kdo bo njen lastnik in kako bo to vplivalo na razmerje do dejavnosti javnega interesa v okviru javne službe oziroma ali ne bo povzročilo dodatnega konflikta zaradi konkurenčnosti znotraj iste hiše.

17. člen določa sestavo in vlogo Sveta, pri čemer Državni svet predlaga, da naj bo  Svet vendarle neodvisen od politike. Imenovanje članov s strani Državnega zbora bo nadaljevalo tradicijo političnega vpliva na delovanje in programsko ustvarjanje RTVS ne glede na dobronamernost samega postopka izbire in imenovanja, saj je po svojem izvoru in položaju Državni zbor najbolj politično telo. In še, kako bo lahko politično telo presojalo strokovno usposobljenost kandidatov. Državni svet zato predlaga, da naj zakon določi, kateri subjekti bodo zastopani v Svetu in ti subjekti naj sami imenujejo svoje predstavnike. Med subjekte (predlagatelje) naj zakon določi tudi Državni svet, ki imenuje v Svet RTVS enega člana izmed članov Državnega sveta. Državni svet podpira, da Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ponovno postane subjekt predlagatelj, ki imenuje v Svet RTVS enega člana iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij. Svet naj vključuje tudi skupnega predstavnika tako imenovane žive kulture (društev pisateljev, dramskih in filmskih umetnikov-ustvarjalcev) oziroma mora izboljšati sorazmerno zastopstvo različnih subjektov, ki so ustvarjalni in vsebinski ter kritični dejavniki opredeljevanja nacionalne identitete. Državni zbor kot formalni prostor imenovanja oziroma volitev ni potreben, saj vpliva na selekcijo na podlagi političnih kriterijev.

Državni svet zagovarja stališče, da bi moral predlog še posebej poudariti ustvarjanje znanstvenih vsebin, otroških in mladinskih programov, posebno pozornost mora zakon nameniti obstoju in ustvarjanju slovenske radijske in televizijske avdiovizualne produkcije (TV film, radijska igra, radijska pravljica, kritika s področja različnih umetnosti), saj je RTVS edina hiša, ki je bila ustanovljena za to, da neguje in spodbuja slovensko ustvarjalnost na področju avdiovizualne umetnosti. Predlog mora tudi glasbeno in koncertno dejavnost opredeliti kot javno službo oziroma kot dejavnost javnega pomena. Predlog zakona odpira dilemo med pomenom kakovosti programskih vsebin in njihovo kvantiteto oziroma gledanostjo. Državni svet posebej opozarja, da je RTVS osrednja kulturna ustanova v Sloveniji, in takšen vsebinski status mora ohraniti tudi v prihodnje.

Državni svet tudi meni, da predlog zakona premalo določno opredeljuje odnos RTVS do lokalnih programov, ki sodijo v sklop javnega interesa in dopolnjujejo vsebine nacionalnega interesa ter s tem programsko celoto.

Državni svet svoje stališče do statusa in pravic zaposlenih na RTVS opira zlasti na opozorila predstavnikov zaposlenih (sindikatov in sveta delavcev RTVS), ki so opozorili na ponovne spremembe njihovega statusa, ki so sicer z novo sistemsko plačno zakonodajo postali javni uslužbenci, s čimer se je njihov plačno-pravni položaj ustrezno izboljšal in postal preglednejši. S predlaganimi spremembami pa bodo prešli pod zavodsko kolektivno pogodbo, sklenjeno med upravo in reprezentativnimi sindikati. Državni svet poudarja, da mora jasnost prehodnih določb zakona omogočiti neboleč prehod v nov sistem oziroma omogočiti zaposlenim, da ohranijo pravice in odgovornosti v zvezi s svojim delovnopravnim statusom in ustrezne pogoje za strokovno izpopolnjevanje ter napredovanje.

Glede na to, da predlog zakona uvaja "odgovornost, transparentnost in učinkovitost", Državni svet meni, da mora zakon jasno določiti, kaj ali kdo bo določal kompetentnost pri doseganju omenjenih načel in kdo bo to nadziral ter korigiral. Državni svet je kot ključno dilemo predloga zakona, ki po besedah predlagatelja uvaja nov model organiziranosti javnega zavoda kot "sui generis", izpostavila zlasti upravljavski odnos med javnim in tržnim znotraj istega zavoda.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Peršak.

Predlog mnenja skupaj s sprejetimi amandmaji je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 5 pa jih je bilo proti).

 

8. točka dnevnega reda: Predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 62. člena Zakona o Državnem svetu

Predlog zahteve za presojo ustavnosti so svetniki prejeli po elektronski pošti 30. 6. 2010.

Predlog zahteve je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop.

Predlog zahteve Državnega sveta so svetniki prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog   z a h t e v e  za presojo ustavnosti:

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 - UPB1 in 108/07 - Skl.US: U-I-259/07-10) sprejel

Z A H T E V O

za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 62. člena  Zakona o Državnem svetu (ZDSve-UPB1; Ur. l. RS, št. 100/05, 95/09 - odl. US: U-I-248/08; v nadaljevanju: ZDSve).

Državni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni svet) predlaga, da Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) ugotovi, da je drugi odstavek 62. člena ZDSve v delu, ki se nanaša na nadomestilo izgubljenega zaslužka v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena in načelom enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33I/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06; v nadaljevanju: Ustava).

Državni svet predlaga, da Ustavno sodišče drugi odstavek 62. člena v zgoraj navedenem delu razveljavi.

Obrazložitev:

Državni svet meni, da je drugi odstavek 62. člena ZDSve v delu, ki se nanaša na nadomestilo izgubljenega zaslužka, v neskladju z Ustavo iz razloga kršenja načela pravne države iz 2. člena in načela enakosti iz 14. člena Ustave.

Funkcija državnih svetnikov je častna. Kaj natančno pomeni termin "častna funkcija", je težko natančno opredeliti. Pojavlja se ne samo v ZDSve, ampak tudi v 26. členu Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ-UPB1; Ur.l. RS, št. 109/06, 54/07 - odl.US: U-I-7/07-22, Up-1054/07-24) in v 45. a. členu Zakona o lokalnih volitvah (ZVL-UPB3; Ur.l. RS, št. 94/07, 45/08), ki določata, da je funkcija članov volilnih organov častna.
Zgolj opredelitev, da je funkcija člana Državnega sveta častna, dopušča preveliko polje za različne razlage, ki si lahko nasprotujejo med seboj. Honorarni (častni) državni uslužbenci so navadno posebna vrsta začasnih uslužbencev, ki predstavljajo določene strokovnjake, ki v krajšem časovnem okviru opravijo svoje delo. Delo Državnega sveta je nasprotno vezano na mandat. Po trajanju mandata imajo člani Državnega sveta celo daljši mandat od mandata poslancev Državnega zbora. Številom sej Državnega sveta in njegovih delovnih teles pa se v veliki meri ujema s številom sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles.  

Največkrat je v slovenski javnosti zaslediti, da se čast povezuje s popolno brezplačnostjo (kar ne drži že po sedaj veljavnem ZDSve). Čast in brezplačnost sta bila dejansko povezana samo v rimskem Senatu in delno v britanskem Domu Lordov. Pri obeh je šlo bolj za čast v družboslovnem kot pravnem smislu. Oba sta (in še vedno - Dom Lordov) zastopala predvsem aristokracijo z velikimi posestvi in drugim bogastvom, kar je tudi razlog, da plačila niso potrebovali, hkrati pa so svoje premoženje preko svojega dela v teh organih varovali in celo povečevali. Največkrat se angleški Dom Lordov prikazuje kot najbolj tradicionalen model dvodomnosti, v katerem opravljajo Lordi svoje delo popolnoma brezplačno, kar ne drži. Dvanajst funkcij v tem organu prejema plačo (ker pa je Lordov na enakih funkcijah več, je dejanskih plač več). Od članov Doma Lordov se vse bolj pričakuje, da bodo polno zaposleni s svojimi parlamentarnimi dolžnostmi in ta trend se bo najverjetneje nadaljeval. Vse bolj nerealistično je pričakovati, da bodo člani pridobivali svoj zaslužek iz drugih zaposlitev, ter delo za drugi dom opravljali brezplačno.  Največkrat člani zgornjih domov prejemajo enako plačo in imajo enake pogoje ter ostale dohodke kot člani spodnjih domov (Francija, Španija, Italija, Avstralija, Nemčija) z izjemo Irske, kjer člani prejemajo zaradi manjšega števila ur zasedanj dve tretjini plače članov spodnjega doma in Kanadi, kjer so plače za polovico manjše od članov spodnjega doma, ker v funkcijo niso izvoljeni (in so tako pri delu neodvisni od volilne baze).

Vsi državni svetniki svojo funkcijo opravljajo častno, z izjemo predsednika, ki jo opravlja poklicno, pri čemer je odločilno vlogo odigralo prav Ustavno sodišče. Ustavno sodišče je v svoji odločbi U-I-332/05 (Ur. l. RS, št. 94/07) z dne 4. 10. 2007 odločilo, da nepoklicno opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta posega v ustavno določen položaj Državnega sveta in ogroža opravljanje ustavnih nalog tega organa, zato je zakonska ureditev, kolikor se nanaša na funkcijo predsednika Državnega sveta, v neskladju s 96. in 97. členom Ustave. Državnemu zboru je naložilo da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker Državni zbor tega ni storil, je Državni svet ponovno vložil zahtevo za presojo ustavnosti novele Zakona o Državnem svetu, kolikor ta ureja nepoklicno opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta. Pri ponovni presoji izpodbijane zakonske ureditve je Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-248/08 (Ur. l. RS, št. 95/09) z dne 11. 11. 2009 ugotovilo, da še vedno obstajajo vsi razlogi, iz katerih je že v odločbi št. U-I-332/05 ugotovilo protiustavnost novele Zakona o Državnem svetu. Ustavno sodišče se je v celoti sklicevalo na obrazložitev odločbe št. U-I-332/05, v obravnavanem primeru pa se je odločilo za stopnjevanje odločitve in je sporno zakonsko ureditev razveljavilo. Na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe, in sicer tako, da je določilo, da se funkcija predsednika Državnega sveta začne opravljati poklicno z naslednjim dnem po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Določitev načina izvršitve velja samo začasno, do sprejema zakona.

Državni svetniki so nepoklicni funkcionarji, kar lahko razberemo iz določb Ustave, ZDSve in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 108/09-UPB13, 107/09-odl.US in 13/10). Pravice in dolžnosti članov Državnega sveta so urejene v četrtem poglavju ZDSve (57. – 63. člen) in izhajajo (tako kot celoten ZDSve) iz določb Ustave. Ustava ureja Državni svet v členih od 96. do 101. člena in v tretjem odstavku 96. člena določa, da organizacijo Državnega sveta ureja zakon. Pregled določb Ustave, ki se nanašajo na Državni svet in predvsem določb ZDSve pokaže, da imajo vsi člani Državnega sveta enake pravice in dolžnosti razen predsednika Državnega sveta, ki ima poleg pravic in obveznosti članov Državnega sveta še dodatne naloge, ki so povezane z delom in vodenjem Državnega sveta ter s sodelovanjem s predsednikom Državnega zbora in drugimi državnimi organi (44., 53. do 55. člen ZDSve). Načina plačila za opravljanje teh nalog predsednika ZDSve ne ureja. Vse posebne pravice in obveznosti, sprotno usklajevanje in zagotavljanje nemotenega delovanja Državnega zbora in Državnega sveta, kratki roki, večplastno sodelovanje s civilno družbo, stiki s predstavniki drugih držav, zahteve po izrednih ter korespondenčnih sejah in roki, ki so določeni v zvezi s tem, zahtevajo od predsednika Državnega sveta njegovo nenehno prisotnost, čemur je pritrdilo tudi Ustavno sodišče v zgoraj omenjenih odločbah in zato začasno uredilo njegov položaj.

Članom Državnega sveta za enake pravice in dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZDSve pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek za čas opravljanja funkcije in pravica do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Striktno branje določbe kaže na brezplačno opravljanje funkcije državnega svetnika, saj državnemu svetniku pripada le nadomestilo plače in stroški, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem funkcije. Nadomestilo za izgubljeni zaslužek naj bi pripadalo vsem državnim svetnikom, tako tistim, katerih zaslužek ni nujno pridobljen v klasičnem delovnem razmerju, kot ga opredeljuje 4. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur.l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/07, 45/08-ZArbit, 83/09 Odl.US: U-I-284/06-26), kot celo tistim, ki sploh niso v delovnem razmerju, ampak so brezposelni ali v pokoju. Na to kaže tudi 2. člen ZDSve, ko govori o ustrezni dejavnosti oziroma delovnem razmerju ali stalnem prebivališču v volilni enoti. V Državnem svetu izmed 40 kar 22 članov predstavlja lokalne interese. Le-ti so lahko izvoljeni, ne da bi bili v delovnem razmerju ali bi si kako drugače pridobivali zaslužek. Ob izpolnjevanju pogoja iz prvega odstavka 2. člena je pogoj le, da imajo stalno prebivališče v volilni enoti, kar predstavlja bistveno predpostavko za kvalitetno zastopanje lokalnih interesov, enote iz katere prihaja.

Ni povsem jasno, kako naj bi Državni svet svetniku izplačeval nadomestilo izgubljenega zaslužka. Ali to pomeni, da bi moral Državni svet za vsakega državnega svetnika posebej izračunati, kolikšen je njegov izgubljeni zaslužek zaradi opravljanja svetniške funkcije? Ali to pomeni, da bi državni svetniki dobili nadomestilo le za čas, ko bi bili med delovnim časom odsotni z delovnega mesta in bi zaradi tega izgubili del zaslužka ali tudi potem, ko se delovni čas na njihovem delovnem mestu izteče? ZDSve namreč določa, da ima državni svetnik pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pri tem ne omenja izključno izgubljenega zaslužka pri delodajalcu. Državni svetnik bi lahko po službenem času opravljal še kakšno drugo delo, s katerim bi zaslužil. V skladu z zakonom bi mu moral Državni svet povrniti stroške tudi za ta del izgubljenega zaslužka, ki bi ga bilo težko dokazati in izračunati.

Seje Državnega sveta in njegovih delovnih teles potekajo ne samo v dopoldanskem času, ampak tudi v popoldanskem času. Torej tudi v času, ko se državnim svetnikom izteče delovni čas na delovnem mestu, kjer državni svetniki pridobivajo zaslužek. Če državni svetniki ne opravljajo dejavnosti, s katero služijo tudi v popoldanskem času, v skladu z obstoječo zakonsko ureditvijo ne morejo uveljavljati pravice do izgubljenega zaslužka, saj ga v času sej sploh nimajo, torej jim tudi ni mogoče povrniti izgubljenega zaslužka. V takšnem primeru morajo državni svetniki svojo funkcijo opravljati brezplačno.

Težave se pojavijo predvsem pri določanju in izračunavanju višine nadomestila izgubljenega zaslužka, ki je pri vsakem državnem svetniku drugačen in bi ga Državni svet moral računati za vsakega člana posebej. Veljavni zakon določa, da ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pri tem ne omenja izključno izgubljenega zaslužka pri delodajalcu. Član Državnega sveta bi lahko po službenem času opravljal še kakšno drugo pridobitno dejavnost in bi zaradi opravljanja svetniške funkcije izgubil zaslužek. Državni svet bi mu moral, kot že rečeno, povrniti stroške tudi za ta del izgubljenega zaslužka. Način, kako dokazati in izračunati izgubljeni dobiček, predstavlja svojevrsten problem. Kot že navedeno so seje Državnega sveta tudi v popoldanskem času, po tem ko državni svetniki opravijo svoje dnevne delovne obveznosti pri svojem delodajalcu. To pomeni, da so državni svetniki v Državnem svetu tudi v času, ko koristijo svoj prosti čas in nimajo neposredno izgubljenega zaslužka.

Nadaljnji problemi se pojavijo pri nezaposlenih članih Državnega sveta, za kar ZDSve ne daje nobenih kriterijev za izplačilo in prav tako v primerih državnih svetnikov, ki so v pokoju, saj prejemajo mesečno pokojnino in nimajo izgubljenega zaslužka. Ali to pomeni, da bi v skladu z obstoječo ureditvijo nezaposleni člani in upokojeni člani Državnega sveta svojo funkcijo morali opravljati brezplačno.

Ne na zadnje je potrebno izpostaviti, da pri izplačevanju nadomestila izgubljenega zaslužka ni mogoče razlikovati dela člana Državnega sveta, ki je predsednik ene izmed komisij (delovno telo Državnega sveta) z večjim obsegom dela od člana, ki je samo član komisije (oba pa sta hkrati prisotna na seji). Gre torej za osebi z različno velikim obsegom dela, ki jima pripada enako nadomestilo. Po drugi strani pa prav tako pride do situacije, ko je obseg in vsebina dela dveh državnih svetnikov povsem enaka, a je nadomestilo izgubljenega zaslužka za enega izmed njiju bistveno večje. Člani Državnega sveta namreč prihajajo iz različnih področij dela in od različnih delodajalcev. Že primerjava člana Državnega sveta, ki prejema zaslužek v višini npr. 50 € na uro z drugim članom, ki prejema npr. 200 € na uro, pokaže štirikratno razliko. V zvezi z opravljanjem enake nepoklicne funkcije, z enakimi pravicami in dolžnostmi, tako prihaja do različnega obravnavanja enakega dejanskega stanja, kar je v nasprotju z načelom enakosti, ki izhaja iz Ustave.

Načelo enakosti pomeni eno temeljnih ustavnih norm. Pomeni enakost v in pred zakonom. Z načelom pravne države enakost udejanjanja načelo pravičnosti v Ustavi kot v najvišjem veljavnem predpisu pozitivnega prava. Načelo enakosti zahteva, da je treba osebe, ki so enake, obravnavati enako in da je treba neenake obravnavati različno v sorazmerju z njihovo neenakostjo.

Najbližjo ureditev slovenski glede nadomestil za stroške, pozna britanski Dom Lordov, glede tistih Lordov, ki ne prejemajo plače. Le-ti imajo za vse določeno enako tarifo povrnitve stroškov ne glede na njihove dohodke iz drugih virov. S stališča načela enakosti in enakih pravic in obveznosti, bi bilo primerneje, da bi člani Državnega sveta dobivali plačilo po enaki tarifi (npr. sejnine) za nepoklicno opravljanje funkcije, tako kot je to urejeno za občinske svetnike, nagrade za sodnike porotnike in točno določene tarife za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela. Pri urejanju plačila državnih svetnikov si prav tako ne moremo pomagati s 95. členom Ustave, ki določa, da poslanci Državnega zbora dobivajo plačo ali nadomestilo, ki sta določena z zakonom. Ustava je celotno organizacijo Državnega sveta prepustila zakonu (96. člen URS). ZDSve je uvedel nadomestila izgubljenega zaslužka, kar državne svetnike postavlja tudi v podrejen položaj s poslanci-župani, katerim pripada za nepoklicno opravljanje funkcije župana poleg celotne poslanske plače še polovica županske.

* * *

Državni svet je za svojega predstavnika v postopku pred Ustavnim sodiščem določil državnega svetnika Vincenca Otoničarja.

Predlog zahteve je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 28. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.