Mnenje k predlogu resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17.11.2004 ob obravnavi Predloga resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010, sprejel naslednji

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS št. 44/92) da Državnemu zboru naslednje

M N E N J E

k predlogu resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010, EPA 1501-III

Državni svet Republike Slovenije je na seji, dne 17.11.2004 obravnaval predlog resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010 in jo podprl.

Državni svet je poudaril, da predlog resolucije o nacionalnem programu prehranske politike predstavlja dobro osnovo za izboljšanje prehranskih navad in za povečanje gibalno športnih aktivnosti našega prebivalstva ter da je potrebno na tej osnovi čimprej sprejeti ustrezne zakonske in podzakonske predpise, pri čemer pa bo tudi sam odigral svojo vlogo. Državni svet Republike Slovenije želi aktivno sodelovati pri izobraževanju in ozaveščanju naše družbe o razlogih za zdravo prehranjevanje in potrebi po gibalno športnih dejavnostih z organizacijo posvetov, okroglih miz ter javnih razprav.

V predlogu resolucije se uvaja termin "zdrave prehrane", za katerega ni dano pojasnilo, kaj to pomeni, saj v Sloveniji z ozirom na razmere v kmetijstvu in veljavno zakonodajo o varnosti živil, ne bi smeli govoriti o nezdravi prehrani. Osnovni pogoj zdrave prehrane so zdravi in neoporečni kmetijski in živilski proizvodi. Pri uveljavljanju termina "zdrava prehrana" je potrebna velika previdnost in strokovnost, da ne bi prišlo do nepravilne uporabe in neustreznega ocenjevanja hrane kot zdrave in nezdrave.

Državni svet je poudaril, da prehranska politika naše družbe zadeva vse sektorje gospodarstva in negospodarstva, še zlasti pa Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, ki bi moralo s svojo politiko stimulirati zlasti pridelovalce zdrave hrane ter na drugi strani skrbeti za ohranitev kvalitete tal (zemljiških površin), katere se danes prekomerno zastruplja. Poleg ohranitve kvalitete tal pa ima pri pridelovanju zdrave hrane velik pomen tudi voda, do katere v naši državi nimamo pravega odnosa. Nadalje ugotavlja, da se naša največja zbirališča vode nahajajo na kmetijsko intenzivno obdelanih površinah (Dravsko polje, Sorško polje). Prav tako bi se Ministrstvo za gospodarstvo moralo zavedati posledic, ki jih povzročajo umetna zasneževanja na naših številnih nizkogorskih smučiščih (v Švici npr. dobijo dovoljenja za postavitev žičnic samo visokogorska smučišča nad 1800 m). Nobeno naše ministrstvo ne analizira kvalitete tal, zemlje, vode, rastlinstva in živalstva, ki se v našem prostoru spreminja z uvedbo umetnega zasneževanja. (Nekatere rastlinske in živalske vrste na Pohorju so v zadnjih 20 - 30 letih povsem izginile.)

Državni svet opozarja, da je zdrava hrana v Sloveniji izredno draga in da si jo približno 90.000 brezposelnih oseb ter tudi večina od 65 % aktivnega prebivalstva v Sloveniji, ki prejema nižje osebne dohodke od slovenskega povprečja, ne more privoščiti. Zato bi bilo potrebno v okviru gospodarske in socialne politike poskrbeti za to, da se cena zdrave hrane postopoma znižuje.

Po mnenju državnega sveta predstavlja velik problem v prehranjevanju slovenskega prebivalstva tudi ukinjanje toplega obroka v večjih gospodarskih sistemih, privatnih družbah ter šolah, kar dovoljuje tudi nova zakonodaja. V zvezi s tem bi bilo treba spremeniti zakonodajo ter poučiti delodajalce, zaposlene, starše ter učence in dijake o pomenu toplega obroka in pravilnega prehranjevanja ter zadostnega gibanja.

Posebno pozornost je državni svet posvetil podatkom o geografski porazdelitvi starostno standardizirane stopnje umrljivosti, ki kaže, da moški na vzhodu Slovenije umirajo v povprečju 3 leta prej, ženske pa 2 leti prej kot na zahodu. S tem v zvezi državni svet meni, da se mora Vlada Republike Slovenije resno zamisliti nad tem stanjem in ukreniti vse potrebno, da se razlike glede na gospodarsko, socialno ter zdravstveno stanje naših prebivalcev, uravnovesi. Prav tako je potrebno spremljati tudi prehranske navade prebivalcev nad 60 let, saj se naša starostna doba daljša ter si prizadevati izboljšati njihove prehranske in gibalno športne navade.

Državni svet meni, da je potrebno v resoluciji še bolj poglobljeno predstaviti in poudariti potrebo po dojenju v prvem in drugem letu otrokove starosti ter poučiti starše, kako naj se na to obdobje pravilno pripravijo, saj vemo, da imajo vsakodnevni stresi in sodoben način življenja zelo negativen vpliv na sposobnost dojenja.

Pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami na področju prehranske politike in zdravega življenjskega sloga je po mnenju komisije premalo razdelan, saj bi morale prav te organizacije opraviti pomembno vlogo pri ozaveščanju, izobraževanju, opozarjanju na nepravilnosti, sodelovanju z vlado pri pripravi kvalitetnejših zakonskih in podzakonskih rešitev in pri promocijah zdrave prehrane, pravilnega gibanja in kvalitete življenja sploh.

Kljub številnim zakonskim in podzakonskim predpisom na področju zagotavljanja kvalitete živil in kljub zaščiti potrošnikov, komisija ugotavlja, da je na naših trgovskih policah še vedno veliko število živilskih artiklov z neustreznimi oznakami, veliko artiklov s konzervansi, stabilizatorji in umetnimi barvili.

Državni svet predlaga, da se predlog resolucije dopolni z gostinsko dejavnostjo, ki jo je potrebno obravnavati drugače kot gostinske obrate nekomercialnega značaja, ki so namenjeni izključno prehrani določenih skupin prebivalstva s posebnimi potrebami (vrtci, šole, bolnice, domovi za starejše občane, itd.). Gostinstvo in turistične kmetije s prodajo svojih storitev na tržišču ustvarjajo prihodek, kar pomeni, da morajo s svojo ponudbo storitev in izdelkov slediti povpraševanju gostov oz. kupcev. V zadnjih letih so se v Sloveniji uveljavili trendi zdrave prehrane, ki v gostinsko ponudbo vključujejo vegetarijanske jedi, posamezne jedi za diabetike in podobno, ne moremo pa zahtevati od gostinstva, da bo s svojo ponudbo zdravih jedi vzgajalo goste in jim odrekalo jedi, po katerih povprašujejo.

Državni svet predlaga, da se na strani 12, Poročevalca št. 109, pri poglavju Načela prehranske politike za 8. točko, doda 9. točko:

9. Uveljavitev pravice do 3 zdravih obrokov hrane dnevno za tiste prebivalce Republike Slovenije, ki si jih iz objektivnih razlogov, sami ne morejo zagotoviti.

Na strani 38. Poročevalca št. 109, pri poglavju Prehranske navade, se v petem odstavku črta drugi in tretji stavek.

Na strani 41. Poročevalca, št. 109 pri poglavju Vnos mleka z visoko vsebnostjo maščob, se šesti odstavek črta.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Petra Kersnič