Sklepi, sprejeti na podlagi javne razprave na temo Problematika varstva pred erozijo in hudourniki

Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7. 2006, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi javne razprave na temo Problematika varstva pred erozijo in hudourniki sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije in Klub samostojnih podjetnikov Slovenije sta 23. januarja 2006 organizirala javno razpravo na temo Problematika varstva pred erozijo in hudourniki.

Javna razprava je bila organizirana z namenom, da se predstavijo najbolj pereča vprašanja v zvezi z načrtovanjem in zagotavljanjem varnosti pred erozijo in hudourniki ter pridobijo predlogi glede nadaljnjega razvoja na področju zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem naravnih sil ter učinkovitega ukrepanja ob naravnih nesrečah.

Državni svet ugotavlja, da se o varstvu pred naravnimi nesrečami, še posebej o varstvu pred delovanjem različnih vrst erozij in hudournikov, izven strokovnih krogov praktično ne govori, razen ko pride do naravne nesreče. Če želimo zmanjšati število naravnih nesreč ali vsaj ublažiti njihove posledice, bi morali načrtovati varstvo pred delovanjem erozije in hudournikov v času, ko je narava prizanesljiva in pozornost ni usmerjena zgolj v odpravljanje njihovih posledic.

Zakonodaja na področju urejanja prostora in gospodarjenja z vodami je razdrobila odgovornost za izvajanje ukrepov zavarovanja pred erozijo in hudourniki in v veliki meri prenesla odgovornost za varnost pred erozijo in hudourniki na lokalne skupnosti ter z administrativnimi postopki močno otežila dostop do virov sredstev za izvajanje varstvenih ukrepov. Po mnenju Državnega sveta Republike Slovenije je treba veljavno zakonodajo spremeniti tako, da bo zagotovljena enovita odgovornost za izvajanje ukrepov varstva pred erozijo in hudourniki.

V proračunu Republike Slovenije je treba zagotoviti več sredstev za varnost pred erozijo in hudourniki, pri čemer je treba razpoložljiva sredstva v prvi vrsti porabiti za preventivna varstva in za vzdrževanje obstoječih varovalnih objektov. Pri financiranju in izvajanju varovalnih ukrepov je treba izkoristiti tudi možnosti partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. Naš cilj bi moral biti, da bo za varovanje pred poplavami, erozijo in hudourniki v vsakoletnem državnem proračunu zagotovljenih toliko sredstev, da se bomo vsaj približali deležu namenskih sredstev, kot ga poznajo druge države alpskega loka.
Eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja učinkovitejšega varstva pred erozijo in hudourniki je, da hudourniška območja ponovno dobijo usposobljenega gospodarja, ki bo odgovoren za gospodarjenje s hudourniki na celotnem območju. Ta koncept se je na našem ozemlju skozi zgodovino potrdil za najučinkovitejšega. Enotni usposobljeni gospodar bi moral ponovno vzpostaviti tesen stik z lokalnimi prebivalci, saj le-ti najbolje poznajo obstoječe razmere in tudi dinamiko morebitnih sprememb v okolici zaradi delovanja naravnih sil. Njihove informacije so pri načrtovanju in izvajanju ukrepov varstva pred erozijo in hudourniki neprecenljive.

Državni svet Republike Slovenije poudarja, da je treba preseči administrativne meje vzdolž nižinskih vodotokov ter zagotoviti celovito gospodarjenje s prostorom. Pri načrtovanju trajnostnega razvoja lokalnih skupnosti je nujno upoštevati naravne ogroženosti vseh vrst, kar zahteva sodelovanje strokovnjakov z vseh področij, ki zadevajo urejanje prostora.

Pri celovitem urejanju prostora je v luči zagotavljanja varnosti pred erozijo, hudourniki in poplavami treba jasno opredeliti objektivno odgovornost države in lokalne skupnosti ter tudi osebno odgovornost ljudi in institucij, ki ta prostor naseljujejo in koristijo, pri čemer je treba upoštevati zatečeno legalno stanje, zatečena nelegalna stanja pa čim prej sanirati.

Državni svet Republike Slovenije tudi predlaga Vladi Republike Slovenije, da sprejme spremembe Uredbe o načinu opravljanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Ur.l. RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05) in Uredbe o koncesiji za opravljanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Ur.l. RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05) ter določi hudourniška območja kot posebno območje, na katerem se bodo enovito opravljale vse storitve javne službe s podelitvijo ene koncesije.