Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje
M N E N J E
k predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) - druga obravnava
Državni svet v načelni razpravi meni, da mora novi zakon zagotoviti, da bo RTV Slovenija v celoti izpolnjevala svoje poslanstvo in delovala skladno z zasnovo osrednje nacionalno informativne, kulturne in izobraževalne institucije. Pri tem je pomembno, da se z zakonom zagotovi možnost objavljanja stališč in interesov vseh političnih skupin in vseh oblik civilne družbe tako, da se vsem omogoči sodelovanje pri programski politiki RTV, še posebej naj se zagotovi odprtost informativnega programa. Po mnenju državnega sveta lahko zakon to omogoči le s takšno organiziranostjo delovanja in vodenja, da ta pomembni javni zavod ne bo podrejen nobeni politični usmeritvi ali skupini.
Državni svet ugotavlja, da novi zakon predvsem spreminja sestavo in pristojnosti organov RTV in predvideva organiziranje tako programskega kot nadzornega sveta RTV z drugačno sestavo in drugimi pristojnostmi od veljavnega zakona.
Zato je državni svet oblikoval naslednje konkretne pripombe:
K 4. členu:
V 4. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Ustvarjanje, pripravljanje in dodajanje lokalnih in regionalnih vsebin ter predstavitev interesov pokrajin izvajajo tudi lokalni, regionalni in študentski radijski in televizijski programi s statusom posebnega pomena v skladu z določili Zakona o medijih."
Obrazložitev:
Lokalni, regionalni in študentski radijski in televizijski programi s statusom posebnega pomena so pomembna dopolnitev programskih vsebin javne službe, ki jo izvaja RTV Slovenija. Pomembni so zlasti za uresničevanje pravic državljanov do obveščenosti in svobode izražanja predvsem o vsebinah,k i so povezane z življenjem, dogajanjem in problemi prebivalstva v lokalnem in regionalnem okolju, s čimer pomembno prispevajo k uresničevanju 39. člena Ustave Republike Slovenije. Soustvarjajo razmere za skladnejši regionalni razvoj, so podpora zadovoljevanju in uveljavljanju specifičnih interesov ljudi na določenem območju in vključujejo programske vsebine, povezane z delom in življenjem narodnih, etničnih in verskih skupnosti, ki živijo v določenih okoljih. Posebno skrb namenjajo ohranjanju tradicije, ljudskega izročila in narečij. V obmejnih okoljih so nepogrešljiv dnevni stik slovenske manjšine z matičnim narodom in so med Slovenci v zamejstvu tudi zelo dobro sprejeti in poslušani. V vseh lokalnih in regionalnih RTV programih s statusom predstavljajo te in druge za lokalno in regionalno skupnost pomembne vsebine najmanj 30 % programskega časa. Priprava teh vsebin je strokovno zahtevna in bistveno dražja od vsebin, ki jih posredujejo tako imenovani komercialni radijski in televizijski programi. Ravno zaradi cenovne konkurenčnosti slednjih na oglaševalskem trgu lokalni, regionalni in študentski RTV programi s statusom posebnega pomena samo z oglaševalskimi prihodki ne morejo ohraniti zahtevane vsebinske strukture. Zgolj z oglaševalskimi prihodki ti programi ne morejo preživeti, zato obstaja resna nevarnost, da bo večina od 17 radijskih in 7 televizijskih lokalnih, regionalnih in študentskih RTV programov prisiljena spremeniti programsko strukturo in programske vsebine bistveno osiromašiti. Izdajatelji bodo že v letošnjem letu prisiljeni odpuščati novinarje in druge ustvarjalce programskih vsebin, nekateri lastniki pa so že začeli s prodajo. Lastniška struktura lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena je bila doslej zelo raznolika. Glede na neurejene razmere je velika nevarnost, da se še ta del radijskih in televizijskih programov znajde v že obstoječih lastniških RTV mrežah, kar po naši presoji ne more biti v interesu enakomernega ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije. Pomembno je tudi, da imajo vsi RTV programi posebnega pomena sedež zunaj glavnega mesta in so pomemben del medijske podobe Slovenije, ki bi bila z njihovim programskim preoblikovanjem bistveno osiromašena. Več kot polovica izdajateljev teh programov deluje oziroma ima sedež na demografsko ogroženih in obmejnih območjih države.
K 11. členu:
V 11. členu se na koncu drugega odstavka črta piko in doda besedilo:
"in druge oblike verske propagande, katerih namen je vplivati na versko opredelitev gledalcev in poslušalcev."
Obrazložitev:
Propaganda ni le plačan oglas, temveč tudi druge oblike prikrite propagande, ki očitno priporočajo določeno versko opredelitev ali drugo odsvetujejo. Novo besedilo bo tako uravnoteženo tudi z besedilom tretjega odstavka 10. člena, ki govori o politični propagandi.
K 17. členu:
1. V 17. členu se v petem odstavku v sedma alinea spremeni tako, da se glasi:
"- enajst članov imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik."
Obrazložitev:
S to konkretno pripombo se predlaga črtanje druge vrstice sedme alinee "na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV" zato, ker je treba dati prednost za imenovanje strokovno priznanih oseb, kot so navedene v prvem odstavku 17. člena in za katere je primerneje iskati predloge preko pooblaščenih predlagateljev. S tem bi se lahko izognili očitkom, da državni zbor izbira člane programskega sveta RTV izmed 100 in več kandidatov na predlog gledalcev in poslušalcev po političnih kriterijih. Število 11 članov pa je zmanjšano iz 16 zaradi predloga (pod točko 4), da jih 5 imenuje državni svet.
2. V 17. členu se v sedmi alinei petega odstavka v četrti vrstici za besedo "znanosti" doda vejica in beseda "inženirstva" in nato nadaljuje z besedilom.
Obrazložitev:
SAZU do sedaj ni zastopala inženirjev in tudi sedaj ni pooblaščena, da bi jih. Zastopa le zelo maloštevilne inženirje, ki so se uveljavili kot znanstveniki, ne pa tistih, ki delajo na področju inženirstva in tehnologije in zato je treba zastopanost tega področja posebej izpostaviti.
3. V 17. členu se v petem odstavku doda nova osma alinea, ki se glasi:
"- pet članov imenuje (predlaga) Državni svet Republike Slovenije na predlog interesnih skupin delodajalcev; delojemalcev; kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; negospodarskih dejavnosti in predstavnikov lokalnih interesov."
Obrazložitev:
Narava in pristojnosti, ki jih s predlogom novega zakona lobira programski svet RTV Slovenija, naravnost nakazuje potrebo po zastopanosti nepolitičnih, civilnih in strokovnih interesov pri odločanju o osrednjem javnem mediju. Državni svet pa je po svojem ustavnem in zakonskem položaju prav stičišče takšnih interesov in mesto artikulacije javnega vpliva.
K 24. členu:
V 24. členu se drugi stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
"Vlada imenuje osem članov, zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija pa na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo tri člane."
Obrazložitev:
V primeru sestave nadzornega sveta RTV Slovenija je glede na njegove pristojnosti iz 25. člena jasno, da mora biti Vlada Republike Slovenije odgovorna za njegovo poslovanje in finančni nadzor in ne Državni zbor Republike Slovenije, zato se imenovanje petih članov v državnem zboru črta in se s tem število članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, poveča.
K 28. členu:
1. V 28. členu se prva alinea prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
"- iz plačil RTV-prispevka (v nadaljevanju besedilu: prispevek)".
2. V 28. členu se v drugem odstavku doda nova četrta alinea, ki se glasi:
"- del stroškov za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov RTV Slovenija in stroški za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo skladno z Zakonom o medijih."
3. V 28. členu se v tretjem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi:
"Tri odstotke prispevka se nameni za sofinanciranje ustvarjanja in pripravljanja lokalnih in regionalnih vsebin ter predstavitev interesov pokrajin v lokalnih, regionalnih in študentskih radijskih in televizijskih programih s statusom posebnega pomena v skladu z določili Zakona o medijih, na osnovi kriterijev in na način, določen z uredbo Vlade RS."
Obrazložitev:
3 % RTV prispevka, ki bi ga namenili za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena, ne morejo vplivati na poslabšanje materialnega položaja javne službe RTV Slovenija, ne na njegovo finančno samostojnost in tudi ne morejo povzročiti ogroženosti programske in organizacijske samostojnosti zavoda, saj gre v proračunu RTV Slovenija za minimalna sredstva v okviru enega od zakonskih virov, iz katerih se financira dejavnost RTV Slovenija. V zadnjih nekaj letih je javni zavod zlasti na področju oddajnikov in zvez pridobil dodatne komercialne vire sredstev in iz te dejavnosti ustvarja iz leta v leto večje dobičke, RTV prispevek pa zaradi tega ni bil zmanjšan. Na področju oglaševanja obstajajo številne neizkoriščene možnosti, saj zakon o medijih v enaki višini omejuje obseg oglaševanja za programe RTV Slovenija kot za lokalne in regionalne RTV programe posebnega pomena, s tem, da ima RTV Slovenija po zakonu še dodatno možnost zaslužka s TV prodajo, to pa lokalnim in regionalnim RTV programom posebnega pomena ni dovoljeno. RTV Slovenija bi lahko dosegla bistveno večje prihodke iz oglaševanja, če na trgu ne bi povzročala zmede in nelojalne konkurence z nerealno visokimi popusti na veljavne cenike. Nam dostopne analize tudi kažejo, da je bilo zaposlovanje v Javnem zavodu RTV Slovenija neracionalno in naj bi blizu 20 % zaposlenih delalo malo, nekateri celo nič. S prerazporeditvijo minimalnega dela RTV prispevka za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena bi bil dosežen neprimerno večji programski in finančni učinek tega dela prispevka, saj bi z njim omogočili vsebinsko kakovostno informiranost na lokalni in regionalni ravni izdajateljem, ki so razpršeni po vsej državi, kakšne javni zavod RTV Slovenija objektivno ne more zagotavljati v svojih programih - zaradi časovnih omejitev in zaradi vsebinske nezanimivosti lokalne problematike za vso slovensko javnost. Z dopolnjevanjem javnega servisa na lokalni in regionalni ravni bi bil proračun RTV Slovenija v bistvu razbremenjen.
Da ne bi prišlo do prenehanja delovanja izdajateljev lokalnih, regionalnih in študentskih programov s statusom posebnega pomena, predlagamo zakonodajalcu, da tem programom zagotovi preživetje z minimalno podporo iz javnega vira. Po naši presoji je najbolj realen, stabilen, vsebinsko primeren in transparenten vir sofinanciranja delež v RTV prispevku v višini 3 % prispevka, kar v strukturi prispevka mesečno znaša 80 tolarjev na zavezanca za plačevanje prispevka. Naši dodatni argumenti so poslušanost in gledanost teh programov pa tudi prepričanost večine naših poslušalcev in gledalcev, da že zdaj RTV prispevek plačujejo tudi za svoje lokalne in regionalne programe. Ker so ti programi po vsebini dopolnitev javne službe na lokalni in regionalni ravni in pomembno prispevajo k uresničevanju v 39. členu Ustave zagotovljenih pravic do svobode izražanja vsakomur in uresničevanje pravice do obveščenosti vsem državljanom, so po naši oceni predlagane dopolnitve zakona o RTV Slovenija utemeljene in ustavno dopustne.
K 44. členu:
44. člen se črta.
Obrazložitev:
V Odločbi št. U-I-106/01-27 z dne 5. 2. 2004 je Ustavno sodišče v 16. točki navedlo, da se ni spuščalo v vprašanje, ali lahko zakonodajalec predpiše uporabo prispevka tudi za namene iz drugega odstavka 82. člena Zmed, tako da Odločba ne vsebuje odločitve, da je RTV prispevek ustavno spore vir za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV programov posebnega pomena. Potem, ko je Ustavno sodišče na pobudo javnega zavoda RTV Slovenija razveljavilo del 82. člena zakona o medijih in s tem kot vir sofinanciranja 3 % RTV prispevka, za vsebinsko pripravo ni več stabilnega javnega vira sofinanciranja. Ustavno sodišče je sicer napotilo zakonodajalca, da ta problem razreši do septembra 2004, vendar se to ni zgodilo. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti v 82. členu zakona o medijih razveljavilo besede "in RTV prispevka", začetek učinkovanja razveljavitve pa je odložilo za sedem mesecev. S tem je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo in dalo možnost, da na ustavno skladen način uredi sofinanciranje priprave programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in TV programov. Zakonodajalec ni postopal skladno z napotilom v ustavni odločbi in v predpisanem roku ni pripravil ustavno dopustnih rešitev financiranja omenjenih programov, tako da ti programi še vedno nimajo ustreznega in stabilnega vira financiranja.
* * *
Državni svet nasprotuje razširitvi z novim posebnim nacionalnim programom, namenjenim izključno sprotnemu informiranju javnosti o delovanju slovenskega parlamenta.
Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Peršak.
