Spremembe Poslovnika državnega sveta z obrazložitvami

K 2. členu

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Za člane državnega sveta se uporablja naziv "državna svetnica" oziroma "državni svetnik" (v nadaljnjem besedilu: državni svetnik)."

Obrazložitev:

Gre za to, da se izraz "državna svetnica" zapiše pred izrazom "državni svetnik", torej naziv ženskega spola pred nazivom moškega spola. Tudi 115. člen poslovnika državnega zbora določa, da se mora v predlogu zakona smiselno uporabiti ženski in moški spol z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi naslavljanje v moškem spolu. Torej velja smiselno uporabiti tudi za poslovnik državnega sveta.

K 4. členu

V 4. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Za pripravo prve seje državnega sveta skrbi dotedanji predsednik državnega sveta."

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Obrazložitev

Gre za ureditev dolžnosti priprave prve seje državnega sveta, kot se je v praksi izvajala že doslej. Predsednik državnega sveta, ki se mu mandat izteka, mora s pomočjo sekretarja in službe državnega sveta zagotoviti vse potrebne priprave za nemoteno izvedbo prve seje novoizvoljenega državnega sveta. Takšno določbo vsebuje tudi poslovnik državnega zbora v 12. členu.

K 7. členu

Četrti odstavek 7. člena (volitve v državni svet)se spremeni tako , da se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

Obrazložitev:

Pri delu državnega sveta imajo interesne skupine poseben pomen in temu primerne pristojnosti, saj so po 96. členu Ustave RS v njem zastopani nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Temu sledi tudi Poslovnik DS, vendar interesne skupine svoj položaj težko uresničujejo, ker je v navedenih členih navedeno,da mora o predlogih odločati skupina v celoti. Ker državni svetniki svoje funkcije ne opravljajo poklicno, se večkrat zgodi, da je en član interesne skupine odsoten. V takšnih primerih ni predviden noben enakovreden instrument, da bi interesna skupina sploh lahko uresničevala svoja pooblastila. Interesna skupina lokalnih interesov v sedanjem sklicu sploh ni mogla uporabiti teh sredstev, ker je bil vedno odsoten kakšen član. Predlagano dopolnilo vsaj deloma omogoča interesnim skupinam, da opravljajo svoja pooblastila v skladu z ustavno opredelitvijo DS. Po našem mnenju bi bila boljša rešitev, če bi imel pristojnosti interesne skupine vsak svetnik sam, saj dejansko sam predstavlja določene interese.

K 8. členu

V 8. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(2) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja državnega svetnika ni jasno razvidna, sta neveljavni."

Obrazložitev

Gre za spremembo poslovnika, ki je skladna tudi s spremembo drugega odstavka 66. člena tega poslovnika. V skladu s predlagano ureditvijo bodo v državnem svetu relevantni le glasovi za in proti, kajti vzdržani glasovi so nepotrebni in moteči (glej obrazložitev k spremembi 66. člena poslovnika). Pri glasovanju se bodo državni svetniki lahko odločali le še med za in proti, zato se tudi pri tajnem glasovanju predsednika in podpredsednika prazne glasovnice ne bodo več štele kot vzdržani glasovi, ampak kot neveljavne glasovnice.

Podobno kot ima urejeno državni zbor v petem odstavku 91. člena poslovnika se predlaga ureditev, da se bodo kot neveljavne štele le tiste glasovnice, ki bodo neizpolnjene ali iz katerih volja svetnikov ne bo razvidna. Ureditev bo torej podobna kot pri splošnih državnih volitvah, kjer je glasovnica veljavna, če je volja volivca razvidna. V skladu z novo ureditvijo podpis svetnika oziroma njegov dodatek na glasovnici ne bo vplival na njeno veljavnost, če bo razvidna volja državnega svetnika.

K 9. členu

Prvega odstavek se spremeni tako, da se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

Obrazložitev: enaka kot pri 7. členu

K 39. členu

6.1. Prva alinea prvega odstavka 39. člena se spremeni tako, da se glasi:

"- obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava in zakoni,"

6.2. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

" (2) Državni svet o zadevi iz prejšnjega odstavka ne more odločati, če ni pred tem zadeve obravnavala pristojna komisija iz prvega odstavka 76. člena, razen če tako odloči večina vseh državnih svetnikov."

Obrazložitev

Veljavni poslovnik v prvi alinei določa, da obravnava državni svet zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa 97. člen ustave. Ob tem je potrebno poudariti, da vse pristojnosti državnega sveta ne določa omenjeni člen ustave, ampak tudi 23. člen zakona o ustavnem sodišču. Slednji zakon ureja pomembno pristojnost, da državni svet lahko zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta. Predlaga se ureditev, da državni svet obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava in zakoni. Gre za splošno določbo, ki omogoča, da državni svet obravnava vse zadeve, ne glede na to, v katerem aktu so navedene. Zaradi možnosti, da bo še kateri od prihodnjih zakonov urejeval kakšno pristojnost državnega sveta, je v predlagani določbi navedena beseda "zakon" v množini. V praksi sicer veljavna ureditev ni povzročala težav, vendar je predlagana ureditev pravilnejša.

Nov drugi odstavek 39. člena določa, da lahko državni svet zadevo obravnava le, če jo je predhodno obravnavala tudi pristojna komisija, ki ji je bila zadeva dodeljena v obravnavo. Ta določba bo omogočila, da bo državni svet odločal o zadevah šele po tem, ko jih bodo predhodno obravnavale pristojne komisije. Takšna praksa večinoma obstaja že sedaj, vendar pa pride do primera, ko določeno zadevo obravnava le državni svet. Glede na to, da je pomembna vloga komisije tudi v tem, da za državni svet pripravi predloge sklepov, obstaja v primeru, ko komisija ne obravnava zadeve pred državnim svetom, nevarnost, da zadeva ni pripravljena za obravnavo in da so predlagani sklepi nedodelani. Predlagana ureditev je tudi v skladu s 65. členom poslovnika, ki določa, da morajo biti za pred odločanjem v državnem svetu pripravljeni predlogi sklepov. Izjemoma pa lahko državni svet odloči z večino glasov vseh državnih svetnikov, da bo obravnaval zadeve tudi, če jih pred tem ni obravnavala pristojna komisija. Ta izjema je smiselna v primeru, kadar se predlagatelj zadeve ne udeleži seje komisije in ji je zaradi tega onemogočena izmenjava stališč in priprava sklepa za odločanje na seji državnega sveta.

K 40. členu

Doda šesti odstavek, ki se glasi:

"(6) Če je državni svetnik odsoten, se mu po seji pošljejo gradiva, ki so jih državni svetniki prejeli na seji sami, razen v primerih ko so ti dokumenti označeni z eno izmed stopenj zaupnosti".

Obrazložitev:

V obeh prejšnjih sklicih je bila to utečena praksa, ki pa je sedaj opuščena. Za državnega svetnika je gotovo pomembno, da pozna tudi dokumente, ki so jih ostali prejeli na seji sami, ne predstavlja pa to določilo pomembnega povečanja stroškov niti ne pomembne obremenitve strokovne službe.

K 45. členu

V drugi in tretji vrsti se besede "vsi člani ene interesne skupine" nadomesti z besedami "večina članov ene interesne skupine".

Obrazložitev: enaka kot pri 7. in 9. členu

K 50.a členu

V 3 podpoglavje X. poglavja se doda nov 50.a člen

"50.a člen
(redne in izredne seje)

Državni svet dela na rednih in izrednih sejah."

Obrazložitev:

Običajno se predstavniška telesa sklicujejo na redne in izredne seje. Redne seje se sklicujejo v skladu z rednim programom dela parlamenta, izredne seje pa takrat, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Veljavna poslovniška ureditev državnega sveta med omenjenima dvema vrstama sej ne razlikuje. V praksi to povzroča težave, saj je potrebno v določenih primerih sejo državnega sveta sklicati v krajših rokih, kot jih določa poslovnik.

K 51. členu

10.1. Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo, po sklepu državnega sveta, na zahtevo komisije državnega sveta, na zahtevo vodje interesne skupine ali na zahtevo osmih državnih svetnikov. Zahteva za sklic seje državnega sveta mora biti pisna, predlagatelj mora hkrati predložiti ustrezna gradiva."

10.2. V šestem odstavku se beseda "odložni" zamenja z besedo "odložilni".

Obrazložitev

Obe predlagani spremembi sta redakcijske narave. Veljavni prvi odstavek namreč določa, da mora predsednik državnega sveta sejo sklicati na pisno zahtevo vodje ene ali več interesnih skupin, med tem ko pri ostalih subjektih, ki imajo pravico zahtevati sklic seje, ne določa pisne oblike zahteve. To lahko pomeni, da ostalim subjektom ni potrebno pisno vložiti zahteve za sklic. Namen tega odstavka ni, da naj bi samo vodje interesnih skupin podajali pisno zahtevo, pač pa vsi, tudi komisije in skupina osmih državnih svetnikov. Redakcijski popravek je tudi v drugem stavku prvega odstavka, kjer je predlagatelj naveden v ednini namesto v množini, saj iz določbe prvega odstavka izhaja, da kot predlagatelj lahko nastopi tudi ena sama oseba (npr. vodja interesne skupine).

V šestem odstavku gre za zamenjavo izraza "odložni" veto z izrazom "odložilni" veto. Gre za pomemben institut državnega sveta, ki ga pogosto obravnava tudi teorija. Slovnično pravilnejši izraz bo v teoriji odpravil različna poimenovanja tega instituta.

K 51. a členu

1. Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:

"51.a člen
(izredna seja)

(1) Izredno sejo se lahko skliče, če se predlaga sprejem zahteve iz tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave (odložilni veto) ali če se predlaga sprejem zahteve za razpis referenduma ali če gre za obravnavo zadev Evropske unije, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje.

(2) V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.

(3) Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določena v tretjem odstavku prejšnjega člena. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se državnim svetnikom lahko predloži tudi na sami seji."

Obrazložitev:

Veljavna poslovniška ureditev v 51. členu določa, da se seje državnega sveta (ter zaradi smiselne uporabe določb tudi seje njegovih komisij) sklicuje praviloma 14 dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta. Sklic pa je potrebno poslati državnim svetnikom najkasneje pet dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta. V praksi se dogaja, da je po sklicu redne seje državnega sveta potrebno sklicati še eno sejo, na kateri se obravnava npr. odložilni veto in ki se mora sklicati v roku, ki je krajši od sedem dni. Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivi je ponavadi v takšnem primeru poslan kasneje kot pet dni pred dnem določenim za sejo, saj ga v tem roku večinoma sploh ni mogoče poslati. Poleg tega je potrebno že prej sklicano sejo, ki je bila sklicana v rednem štirinajstdnevnem roku, nato ustrezno preštevilčiti.

V skladu s predlagano ureditvijo bo predsednik državnega sveta lahko sklical tudi izredno sejo, tako da bo državni svet razlikoval redne in izredne seje. Zahtevo za njen sklic bo lahko podal vsak upravičenec iz prvega odstavka 51. člena poslovnika. Sklicala se bo takrat, ko bo sejo potrebno sklicati v zelo kratkem roku, tako da se bo sklic seje z gradivi pošiljal v roku, ki bo krajši od omenjenega petdnevnega roka. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se bo državnim svetnikom lahko predložil tudi na sami seji. Prvi odstavek novega 51.a člena določa, da se bo izredna seja lahko sklicala le, če se bo predlagal sprejem odložilnega veta, zahteve za razpis referenduma ali kadar se bodo obravnavale zadeve Evropske unije, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje. V zadevah Evropske unije bo namreč v posameznem primeru potrebno zelo hitro odločati, saj bodo posamezni roki, ki bodo na voljo državnemu svetu za obravnavo zadev, zelo kratki. V zahtevi za sklic izredne seje bodo morali biti navedeni razlogi za njen sklic.

Razlikovanje rednih in izrednih sej pa ni potrebno za komisije državnega sveta. Komisije morajo biti fleksibilne, zato je potrebno, da je rok za sklic seje komisij krajši, kot za sklic seje državnega sveta. Glede na to, da 85. člen poslovnika določa, da se pri delu komisij smiselno uporabljajo določbe poslovnika, ki se nanašajo na sejo državnega sveta, je pomembno, da se v XII. poglavje, ki ureja specialne določbe za komisije državnega sveta, posebej uredi enostavnejši način sklicevanja sej komisij. Sklic seje komisije s predlogom dnevnega reda in gradivi se bo poslala članom komisije praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo komisije. Lahko pa se bo komisija sklicala tudi prej, če bo to potrebno in bo tako smatral predsednik komisije. Pomembno je tudi dejstvo, da za sklic seje komisije ne bo veljala določba tretjega odstavka 51. člena, ki določa, da se sklic seje pošlje najkasneje pet dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta.

K 53. členu

Sedmi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(7) Na dnevni red seje se uvrstijo tudi druga vprašanja iz pristojnosti državnega sveta, ki jih določajo ustava in zakoni, za katera je podan pisni predlog."

Obrazložitev: glej obrazložitev k spremembi 39. člena.

K 54. členu

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na dnevnem redu vsake seje državnega sveta mora biti posebna točka dnevnega reda za pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov, ki traja največ eno uro. V kolikor ta točka, ki se praviloma obravnava kot druga točka dnevnega reda, po poteku ene ure še ni izčrpana, se nadaljuje kot zadnja točka dnevnega reda seje državnega sveta.

(2) Pobuda, vprašanje ali zahteva državnega svetnika mora biti kratka in
jedrnata ter izražena tako, da je njena vsebina jasno razvidna.

(3) Državni svetnik je upravičen do odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo v roku dveh mesecev. Če v tem roku ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo, se obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve na predlog državnega svetnika uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta.
O tem odloči državni svet brez razprave.

(4) Če državni svetnik ni zadovoljen z odgovorom na pobudo, vprašanje ali zahtevo lahko zahteva dopolnitev odgovora. Državni svetnik mora zahtevo za dopolnitev odgovora obrazložiti.

(5) Na predlog državnega svetnika lahko državni svet po prejemu odgovora ali dopolnjenega odgovora sklene, da bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ali dopolnitvi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo državnega svetnika. O tem odloči državni svet brez razprave."

Obrazložitev:

Besedilo veljavnega prvega odstavka se ne spreminja, nov drugi odstavek pa določa, da mora biti pobuda, vprašanje ali zahteva državnega svetnika kratka in jedrnata. Vsebina mora biti jasno razvidna. To je potrebno, ker so pobude, vprašanja in zahteve naslovljene na vlado, ministrstva ali druge državne organe, katerim mora biti njihova vsebina jasna in razumljiva, da lahko odgovorijo nanje. Podobno določbo vsebuje tudi poslovnik državnega zbora v tretjem odstavku 240. člena, kjer ureja poslanska vprašanja in pobude.

V tretjem odstavku se predlaga, da se na predlog državnega svetnika, ki ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo, obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve uvrsti na prvo naslednjo sejo. Če državni svetnik prejme odgovor in z njim ni zadovoljen, v veljavni ureditvi ni omogočena obravnava na seji državnega sveta. Predlagana ureditev podobno kot poslovnik državnega zbora v 246. členu ureja tudi možnost državnega svetnika, da zahteva od naslovnika dopolnjen odgovor na pobudo, vprašanje ali zahtevo. Poleg tega je omogočena tudi razprava o odgovoru oziroma dopolnjenemu odgovoru na naslednji seji, če to predlaga državni svetnik. Gre za ureditev, ki bo bolj osmislila institut postavljanja vprašanj izvršilni veji oblasti, ki se bo lahko bolje izvajal z možnostjo zahteve dopolnilnega odgovora in morebitno razpravo o njem.

13. 2. V prvem stavku (3) odstavka 54. člena se črta besedi ??dveh mesecev?¤ in nadomesti z besedama ??30 dni?¤, tako, da se odstavek glasi:

(3) Državni svetnik je upravičen do odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo v roku 30 dni. Če v tem roku ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo, se obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve na predlog državnega svetnika uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta. O tem odloči državni svet brez razprave.

Obrazložitev:

Predlog predvideva skrajšanje roka za odgovor na vprašanje ali pobudo državnega svetnika iz roka dveh mesecev na 30 dni. Opredelitev ??30 dni?¤ je vsekakor bolj natančna in je z njo rok bolj določljiv. Rok 30 dni omogoča organu dovolj časa za pripravo odgovora, razen tega lahko veliko pobud ali vprašanj v roku dveh mesecev zgubi svojo aktualnost ali celo smisel in pomen.

K 55. členu

V 55. členu se za besedilom ??za sejo državnega sveta se?¤ doda besedna zveza ??lahko v elektronski obliki?¤.

Obrazložitev

Veljavni 55. člen določa, da se gradiva za sejo državnega sveta pošiljajo tudi interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim, ki po zakonu volijo državne svetnike. V praksi se sicer ta člen ne izvaja, saj bi moral v ta namen državni svet zagotoviti večji obseg finančnih sredstev. Zato se predlaga, da se interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim, ki po zakonu volijo državne svetnike, pošilja gradivo po elektronski pošti.

K 58. členu

Besedilo drugega odstavka 58. člena, se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Predlagatelj in predstavniki predlagateljev zadev, za njimi pa poročevalci komisij in interesnih skupin imajo na začetku razprave o točki dnevnega reda pravico do obrazložitve".

Obrazložitev: kot pri 61. členu 7.

K 61. členu

16.1. Besedilo prvega odstavka 61. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Vrstni red razprave določi predsednik državnega sveta v skladu s poslovnikom".

16.2. Besedilo tretjega odstavka 61. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Za njim dobijo besedo poročevalci komisij, poročevalci interesnih skupin, državni svetniki in drugi povabljeni udeleženci seje državnega sveta, ki so se prijavili k besedi".

Obrazložitev k 58. in 61. členu:

Predlagana je jasnejšo določitev vrstnega reda razpravljavcev v drugem odstavku 58. člena ter prvem in tretjem odstavku 61. člena, tako, da ima predlagatelj prvi besedo. S predlagano rešitvijo se bo preprečilo marsikateri nesporazum in skrajšalo čas obravnave.

K 65. členu

V petem odstavku 65. člena se beseda "odložni" nadomesti z besedo "odložilni".

Obrazložitev:

Glej obrazložitev k šestemu odstavku 51. člena.

K 72. členu

V tretjem odstavku 72. člena se črta beseda "prva".

Obrazložitev:

Veljavna ureditev določa, da mora biti na dnevnem redu vsake seje državnega sveta prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Glede na prakso državnega sveta in njegovih komisij je velikokrat potrebno, da se kot prva opravi neka druga točka dnevnega reda (npr. ob navzočnosti ministra, ki ima le malo časa za prisotnost v državnem svetu, je smotrno, da se najprej obravnava točka dnevnega reda, ki je vezana na njegovo prisotnost) in da se odobritev zapisnika opravi šele kot sledeča točka dnevnega reda. Praksa nekaterih komisij državnega sveta je celo, da se zapisnik odobri šele kot predzadnja ali zadnja točka dnevnega reda. Glede na to, da ni razloga, da se zapisnik odobri na začetku, kot prva točka dnevnega reda vsake seje, se predlaga ureditev, po kateri mora biti točka odobritev zapisnika na dnevnem redu, o tem, kdaj se ta točka opravi, pa odloči predsedujoči oziroma člani državnega sveta sami.

K 73. členu

V 73. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Dobesedni zapisi se hranijo v pisnem ali elektronskem zapisu in so dosegljivi državnim svetnikom in zainteresirani javnosti na njihovo zahtevo."

Obrazložitev:

Komisija (mandatno imunitetna, op. urednika) meni, da ni potrebe, da se dobesedni zapisi objavljalo na domači spletni strani, zavzema pa se, da se zapisi primerno arhivirajo in da so dostopni tako državnim svetnikom kot drugim uporabnikom.

K 74. členu

Doda se nova 4. točka, besedilo 3. točke 74. člena pa se spremeni tako, da se glasi:"(3) Predlog dnevnega reda sklicane seje državnega sveta in njegovih komisij se pošlje sredstvom javnega obveščanja. Vabilu se dodajo tudi vprašanja, pobude in predlogi sklepov državnih svetnikov, ki so uvrščena na dnevni red, ter izrecno navede, kje so dostopna gradiva, če to ni navedeno v samem sklicu.
(4) Gradiva, ki jih državne svetnice in svetniki dobijo pred samo sejo ali med samo sejo na klop, se razdelijo tudi novinarjem in javnosti, ki spremljajo sejo".

Obrazložitev:

Sredstva javnega obveščanja praviloma ne poročajo o vprašanjih, pobudah in predlogih sklepov državnih svetnikov, čeprav pogosto načenjajo pereča vprašanja, ki jih kasneje rešujejo tudi drugi organi, ko prerastejo v hujši problem. S predlagano spremembo 3. točke se omogoči vsaj vedenje, da je DS na določen problem že opozoril. 4. točka olajša delo novinarjem, ki zasedanje spremljajo z balkona in zaradi neposrednega spremljanja razprave nočejo zapustiti dvorane in iskati gradiva.

K 79. členu

Doda se nov 79. a člen, ki se glasi:

"79.a člen
(sklicevanje sej komisij)

Sklic seje komisije s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje članom komisije praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo komisije."

Obrazložitev:

Enaka kot pri 50 a. in 51.a členu.

Za novo XIII. poglavje in novi 85. a člen

Za XII. poglavjem, ki vsebuje določbe od 75. do 85. člena, se doda novo XIII. poglavje s 85. a členom, ki se glasi:

85.a člen
(Posveti, predavanja in javne predstavitve mnenj)

1. (1) Za pridobivanje informacij lahko državni svet ali njegova komisija opravi posvete, predavanja ali javne predstavitve mnenj, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.

(2) Državni svet ali njegova komisija lahko vabljene na posvet, predavanje ali javno predstavitev mnenj zaprosi, da svoja mnenja dajo tudi pisno."

Vsa naslednja poglavja se ustrezno preštevilčijo.

Obrazložitev:

Na ta način se bo v poslovniku uredila možnost pridobivanja informacij, ki bodo koristne za obravnave in odločanje državnega sveta. Gre tudi za način sodelovanja državnega sveta v razmerju do civilne družbe, saj lahko pri organizaciji posveta, predavanja ali javne predstavitve mnenja sodeluje vsa zainteresirana javnost, ki bi lahko dale koristne informacije. Na ta način bi bila v poslovniku urejena možnost organizacije posvetov, predavanj in javnih razprav, kar je bilo značilno za preteklo delovanje državnega sveta. Podobna ureditev je uveljavljena tudi v 46. členu poslovnika državnega zbora.

K novemu 85. a členu doda nov tretji odstavek.

"(3) Gradivo in razpravo iz prejšnjega odstavka lahko državni svet objavi kot samostojno publikacijo".

K 86. členu

Tretji odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Sklepi državnega sveta začnejo veljati s sprejemom na seji, razen če začetek njihove veljavnosti ni odložen z določenim rokom, ali če ne gre za poslovnik državnega sveta, ki začne veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."

Obrazložitev

Veljavni tretji odstavek določa, da sklepi državnega sveta začnejo veljati s sprejemom na seji, razen če začetek njihove veljavnosti ni odložen z določenim rokom, ali če ne gre za akte iz 87. člena tega poslovnika, ki začno veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na to, da 87. člen ne določa le, da se v Uradnem listu Republike Slovenije objavi poslovnik državnega sveta, ampak tudi sklepi o volitvah in imenovanjih v državnem svetu ter sklepi o ustanovitvi in nalogah komisij državnega sveta, pomeni, da je veljavni člen 86. člena določal, da so tudi slednji sklepi začeli veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa dejansko pomeni, da npr. sklep državnega sveta o izvolitvi predsednika državnega sveta ne začne veljati na dan njegove izvolitve, ampak šele po objavi, v vmesnem času pa še vedno velja sklep o izvolitvi dotedanjega predsednika državnega sveta. V skladu z veljavno ureditvijo torej predsednik državnega sveta ne bi mogel izvajati svoje funkcije, dokler se sklep o njegovem imenovanju ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kar pa lahko traja tudi dlje časa. Enako velja tudi za ostale sklepe o volitvah in imenovanjih v državnem svetu. Predlagana ureditev torej omenjeno nevzdržno situacijo popravlja, tako da ne zajema več navedenih sklepov. Ta odstavek bo tako določal odloženo veljavnost po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije le še za poslovnik državnega sveta.

K 88. členu

V 88. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) V Poročevalcu državnega sveta se objavljajo tudi pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov ter odgovori nanje iz 54. člena tega poslovnika. Iz odgovora mora biti razvidno, na katero pobudo, vprašanje ali zahtevo državnega svetnika se nanaša."

Obrazložitev

Pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov, ki jih naslavljajo na ustavne in državne organe so zelo pomembna pristojnost članov državnega sveta, zato je prav, da se jih objavi v Poročevalcu državnega sveta. Poleg tega se omenjene pobude, vprašanja in zahteve večinoma nanašajo na pomembne državne in lokalne zadeve, zato je pomembno, da so objavljena v javnem glasilu državnega sveta. Potrebno je tudi poudariti, da se v skladu 240. členom poslovnika državnega zbora tudi poslanska vprašanja in pobude objavljajo v javnem glasilu državnega zbora.

K 97. členu

V drugem odstavku 97. člena se beseda "odložnega" nadomesti z besedo "odložilnega".

Obrazložitev:

Glej obrazložitev k šestemu odstavku 51. člena.

K 104. členu

Črta se 104. člen.

Obrazložitev

Poslovnik državnega sveta je akt, ki določa organizacijo in delovanje državnega sveta in njegovih delovnih teles. Ob ugotovitvi, da posamezna določba poslovnika ni primerna oziroma ustrezna, pa je v skladu z veljavno ureditvijo možno z večino glasov vseh državnih svetnikov odstopati od posameznih določb poslovnika, če se s tem ne ravna v nasprotju z ustavo ali zakonom. Z glasovanjem se lahko v posameznem primeru odstopi od poslovnika, ki se sprejema po vnaprej določenem postopku in je pred začetkom veljavnosti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na to, da imajo državni svetniki predstavniki lokalnih interesov 22 članov v državnem svetu absolutno večino v državnem svetu lahko v določenem primeru izglasujejo odstopanje od posameznih določb na škodo ostalih interesov. Iz navedenih razlogov je takšno postopanje nedopustno. Zaradi obstoja alternativne možnosti sprožitve dokaj nezahtevnega postopka spremembe poslovnika v skladu s 105. členom, je ta določba nepotrebna.

K 105. členu

V prvem odstavku 105. člena se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo "vseh državnih svetnikov".

Obrazložitev

Gre za uskladitev s 107. členom poslovnika. Glede na to, da drugi odstavek 107. člena določa, da je državni svet poslovnik sprejel z večino glasov vseh državnih svetnikov, je pravilno, da se tudi vsaka sprememba poslovnika izglasuje z enako večino. Tako se predlaga, da se v tem odstavku določi, da je za spremembo poslovnika potrebna absolutna in ne navadna večina.

------------------------------------------------------------------------------------

Spremembe in dopolnitve poslovnika državnega sveta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.