Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F)

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) - skrajšani postopek

Državni svet predloga zakona ne podpira.

Državni svet je bil seznanjen s spremembami predloga zakona in razlogi zanje in pri tem ugotavlja, da predlog zakona ukinja obvezno članstvo v Zdravniški zbornici in hkrati tudi določeno višino članarine. S tem naj bi se poenostavil tudi postopek plačevanja članarine, ki jo določa in pobira sama zbornica. Kot razloge za omenjene spremembe predlagatelj navaja vrsto polemik, ki so se v zadnjem času pojavile v javnosti v zvezi z obveznim članstvom in članarino v zdravniški zbornici ter v zvezi z aferami, ki so ogrozile zaupanje javnosti in same stroke v delovanje zbornice. Ob tem se predlagatelj sklicuje na eno od raziskav, v kateri se je dobrih 53 odstotkov anketiranih zdravnikov izreklo za prostovoljno članstvo, 42 odstotkov pa za obvezno članstvo. Ne glede na različna stališča med zdravniki in v civilni družbi, pa je, kot navaja predlagatelj, primeren način organiziranja in delovanja zbornice zelo pomemben za sistem in kakovost zdravstvenega varstva. Zato kot prednosti prostovoljnega članstva navaja svobodo odločanja glede združevanja, demokratizacijo zbornic, višjo kakovost in učinkovitost dela, večjo odzivnost na potrebe članstva in večjo transparentnost delovanja zbornice. Državni svet pri tem ugotavlja, da predlagatelj s predlogom zakona pristojnosti zdravniške zbornice glede strokovnega nadzora in svetovanja ter podeljevanja in odvzemanja licenc ohranja nespremenjene.

Državni svet meni, da ima zbornični sistem velik pomen, saj predstavlja sintezo države s stroko prek regulacije poklicev s pozitivno zakonodajo. Moč zbornice ni v številu članstva, ampak v znanju in izkušnjah njenih članov v dobrobit uporabnikom njihovih storitev ter v ustreznih pogojih za njihovo delo in izobraževanje. Državni svet meni, da ima obvezno članstvo kot sistemska ureditev specifične prednosti za vse poklice, ki so organizirani v zbornice. Hkrati poudarja, da so poklicne zbornice pomembna civilizacijska pridobitev družbe, saj pomenijo razpršenost moči na širšo družbo, kar pozitivno učinkuje na kakovost poklicnih storitev in strokovni nadzor nad njimi. Naloga zbornic v postmoderni družbi je predvsem v zagotavljanju varne in kakovostne zdravstvene oskrbe uporabnikom. Tako zbornice s področja zdravstva na eni strani regulirajo in nadzorujejo standarde zdravniškega poklica, na drugi pa ščitijo paciente pred nedovoljeno prakso v zdravstveni oskrbi, kar je še posebej pomembno v odprtem prostoru prostega pretoka pacientov in strokovnjakov. Obveznost članstva je zato povezana z vplivom in hkrati odgovornostjo njenih članov pri izvajanju zdravniškega poslanstva skladno s strokovnimi merili. Z obveznostjo članstva v zbornici so povezana tudi pooblastila, in sicer v okviru administrativno-upravnih postopkov in vsebinskih zahtev ter meril za izvajanje zdravniške službe (podeljevanje licenc, specializacija, strokovni nadzor itd.).

Državni svet ugotavlja, da predlagatelj sicer uvodoma opozarja, da bi bilo treba z ukinitvijo obveznega članstva omejiti tudi nekatera pooblastila zdravniške zbornice, vendar jih sam predlog zakona ne predvideva. Državni svet zato opozarja, da predlog zakona na neprimeren način ureja vprašanja delovanja zbornice, saj notranji problemi ne morejo biti pravi razlog za zakonske spremembe celotnega sistema. Že samo uvedba prostovoljnega članstva brez dodatnih določil o izvedbi in posledicah te spremembe bi povzročila škodo pri izvajanju zdravniške službe. Zato bi veljalo razmisliti o drugih načinih, ki bi uporabnikom omogočili še bolj kakovostno zdravstveno storitev, njenim članom pa boljše pogoje za uresničevanje poklicne odgovornosti.

Po mnenju Državnega sveta bi prostovoljno članstvo pomenilo zmanjšanje moči same stroke. Izkušnje po uvedbi prostovoljnega članstva v nekaterih drugih poklicnih dejavnostih so namreč pokazale na nevarnost zmanjševanja strokovnih standardov in postopno uničenje določenih poklicev. Deregulacija poklicev tako lahko pomeni hkrati tudi degradacijo poklicev. Obenem pa neobvezno članstvo, zaradi heterogenih interesov znotraj strokovnih združenj, slabi njihovo strokovno moč pri zastopanju skupnih interesov v razmerju do Vlade in omogoča izkoriščanje partikularnih interesov za politične namene.

Državni svet ugotavlja, da tudi Vlada Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora za zdravstvo predlog zakona ocenjujeta kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet dodatno opozarja, da bi morali zbornični sistem v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji glede članstva urediti celovito in za vse regulirane poklice enako. V prid izboljšanju organiziranja in delovanja zbornic bi bilo dobro izvesti strokovno razpravo o posebnostih obveznega in neobveznega članstva ter o vplivu ene ali druge oblike ureditve na vlogo in strokovni razvoj poklicev. Ob zborničnem organiziranju poklicev na področju zdravstva bi veljalo razmisliti tudi o možnostih za vključitev  uporabnikov zdravstvenih storitev v procese medsebojnega usklajevanja, ki trenutno poteka le med zbornico (člani izvajalci) in Vlado Republike Slovenije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Peter Požun.