Mnenje k Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji 19. 11. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E
k Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam

Državni svet ugotavlja, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Akcijski načrt izvedbe predlagane strategije, v katerem bo podrobno opredelilo tudi oceno finančnih posledic ter dinamiko financiranja po posameznih proračunskih letih. Vlada Republike Slovenije bo sredstva za izvajanje strategije v skladu z Akcijskim načrtom za leto 2009 zagotovila ob pripravi rebalansa proračuna oz. s prerazporeditvijo pravic porabe v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009.

Strategija prilagajanja sektorja na podnebne spremembe je prvi strateški dokument, ki daje ključne smernice za prilagoditev kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe. Vlada Republike Slovenije je s sprejemom strategije opredelila tudi finančne posledice, ki znašajo okvirno 8 mio evrov za leto 2009, 10 mio evrov za leto 2010 in 15 mio evrov za leto 2011.

Naslednji pomembni korak pri izvajanju strategije bo priprava Akcijskega načrta izvedbe predlagane strategije; vsebino bo pripravila medresorska skupina, ki je strategijo tudi pripravljala. V akcijskem načrtu bodo opredeljeni konkretni ukrepi in aktivnosti, ki se že deloma izvajajo in so zanje že zagotovljena sredstva, kot tudi druge naloge, ki jih bo potrebno dodatno izvesti. Pomemben del akcijskega načrta bo tudi to, da bodo vse aktivnosti ustrezno koordinirane in da se bodo med seboj medsektorsko dopolnjevale. V tem okvirju bo izdelan natančen izračun potrebnih finančnih sredstev po posameznih ministrstvih kot tudi dodatne naloge, ki jih bodo izvajale različne vladne službe, organi v sestavi ministrstev in strokovne institucije.

Ključni stebri strategije prilagajanja so: izobraževanje, informiranje, svetovanje; vzdrževanje in pridobivanje novega znanja na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva; ukrepi kmetijske in gozdarske politike in spremembe obstoječe zakonodaje; krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.

Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi. Prilagajanje lahko zajema nacionalne, regionalne ali individualne strategije in praktične ukrepe. Kmetijstvo in gozdarstvo sta odvisna od vremena oz. podnebnih razmer, ki se zaradi človeških aktivnosti vse hitreje spreminja - spreminjanje rabe tal in emisije toplogrednih plinov ter aerosolov. Posledice podnebnih sprememb je mogoče preprečiti le z zgodnjim in temeljitim zmanjšanjem emisij, ker pa se podnebje že spreminja, se mora družba hkrati spopasti tudi z izzivom prilagajanja na njihove posledice.

Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo kažejo, da se bo ob predvidenem povečanju vsebnosti toplogrednih plinov temperatura zraka na celotnem območju Slovenije dvignila, količina padavin poleti se bo lahko zmanjšala tudi do 20 %. V prihodnosti pričakujemo poleg povišane temperature zraka in tak tudi spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Na predvidene podnebne spremembe se lahko pravočasno pripravimo, saj tako ublažimo morebitne negativne učinke.

Državni svet izraža podporo strategiji, saj meni, da je v strateškem delu zajeto vse pomembno, važno pa je, kako se bo izvajalo v praksi, zato je potrebno ta dokument nadgraditi z učinkovitim akcijskim načrtom in strategijo uskladiti tudi z dokumenti v okviru Evropske unije. Pri zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev in realizaciji akcijskega načrta bo potrebno obravnavati obstoječe resurse, izvesti prestrukturiranje kmetij, ob upoštevanju izvedbe konkretnih načrtov.

Državni svet opozarja na vpliv kmetijstva, na podnebje ter vpliv podnebja na kmetijstvo; prevladuje mnenje, da manjkajo takojšnji konkretni ukrepi namesto zapisanih administrativno-birokratskih stališč. Za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam bodo potrebni številni konkretni ukrepi kmetijske in gozdarske politike ter najverjetneje sprememba tudi obstoječe zakonodaje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj akcijski načrt dopolni tako, da doda takojšnje ukrepe, glede prestrukturiranja pa se naj preuči, kje so ukrepi potrebni.

Državni svet nadalje ugotavlja, da je dokument s sosednjimi državami usklajen z Zeleno knjigo, ki jo je sprejela Evropska unija. Glede finančnih sredstev, ki so zagotovljena za obveznosti iz strategije, računajo tudi na dodatna sredstva iz I. stebra programa razvoja podeželja. Potrebna bo še odločitev, ali razbiti akcijski načrt in finance na več ali manj centrov, da se sredstva ne bi preveč razpršila. Sistem zavarovanja je ključni sistem za zagotovitev škode, glede zaščite trajnih nasadov pa ugotavljajo, da je razpis za protitočne mreže prenizek. Do leta 2010 bodo spremljali podatke o obrambi proti toči, hkrati pa so pristopili tudi k celoviti spremembi in pripravi strategije razvoja kmetijske politike po letu 2013.

* * *

Za poročevalca je bil določen predsednik komisije Cvetko Zupančič.