Mnenje k Letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008

Državni svet se je seznanil z Letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, ki ga ja na podlagi 3.a člena Zakona o družbi za avtoceste Republike Slovenije sprejela Vlada Republike Slovenije in ga Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v soglasje.

Državni svet ugotavlja, da je Vlada sprejela Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 dva tedna pred sprejetjem Načrta uvedbe cestninjenja z vinjetami v Republiki Sloveniji, zato ga bo morala po uveljavitvi predlagane novele zakona o javnih cestah, ki ureja cestnino in cestninjenje, dopolniti in uskladiti s tem načrtom ter spremembe predložiti v soglasje Državnemu zboru. Ob tem se Državnemu svetu postavlja vprašanje, ali je predvidena izgradnja cestninske postaje Dragotinci na odseku Cogetinci - Vučja vas in cestninske postaje Banuta na odseku Beltinci - Lendava v  "minimalni izvedbi funkcije cestninjenja tovornih vozil" v skladu z načrtom uvedbe vinjet.

Zaradi vedno večje obremenitve slovenskega avtocestnega omrežja, ki je posledica tranzitnega tovornega prometa in v poletni turistični sezoni večjih prometnih tokov na V. in X. vseevropskem prometnem koridorju, je prehod na zaprt sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo omogočil realizacijo v ReNPIA zapisano načelo plačila po principu "plačaš, kolikor prevoziš", najbolj optimalna rešitev. Poleg tega v Sloveniji prebivalci nimajo enakih pogojev uporabe cestnega omrežja, saj na nekaterih območjih lahko uporabljajo tako brezplačne avtoceste kot vzporedne regionalne ceste, na drugih območjih pa morajo plačevati uporabo avtocesto, istočasno pa nimajo zagotovljene vzporedne brezplačne regionalne ceste. Po mnenju Državnega sveta predvidena uvedba vinjet odstopa od navedenega načela o pravičnosti, da uporabnik plača dejansko prevožene kilometre.  

Glede na to, da se za nemoteno izvajanje letošnjega letnega plana predvideva sprejem novega zakona o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za gradnjo avtocestnih odsekov iz Resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, Državni svet opozarja na trend povečevanja deleža najetih kreditov, ki danes že predstavlja poglavitni vir financiranja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Državni svet meni, da je potrebna natančna analiza o dolgoročnih učinkih dodatnega zadolževanja, saj le-ti ne bi smeli predstavljati ključnega vira financiranja izgradnje avtocestnega omrežja, še posebej zaradi kritičnega obdobja v letih 2009 - 2011, ko se bo obseg zapadlih obveznosti DARS d.d. iz naslova najetih kreditov zelo povečal. 

Čeprav je Direkcija Republike Slovenije za ceste v letošnjem letu dobila bistveno več sredstev kot v preteklih letih, Državni svet ocenjuje, da smo zaradi intenzivne gradnje avtocestnega omrežja pozabili na druge državne ceste, ki so marsikje zaradi slabega vzdrževanja v slabem stanju (npr. povezava Dramlje - Šentjur), nekatera območja pa zaradi slabše prometne povezanosti izgubljajo razvojni potencial (npr. Bela krajina). Državni svet sicer ugotavlja, da je bil že pred leti pripravljen obsežen dokument za 6000 km glavnih in drugih cest, ki pa zaradi preobsežne finančne konstrukcije (okoli 3 milijarde evrov) ni bil predložen v obravnavo v Državni zbor. Nekateri projekti - modernizacija državnega cestnega omrežja na prioritetnih razvojnih oseh 3., 3a. in 4. razvojne osi so bili vključeni v leta 2006 sprejeto Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Državni svet poudarja, da bi morala Vlada čim prej predložiti Nacionalni program razvoja in vzdrževanja drugih državnih cest in za njegovo realizacijo zagotoviti finančna sredstva. 

Državni svet ugotavlja, da potekajo o trasi ceste na 3. razvojni prometni osi, ki povezuje regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški, študije variant za osrednji in južni del (Bela krajina), medtem ko je za del trase na Koroškem že izbrana najustreznešja varianta, ki se preverja v občinah. Belokranjci so zaradi odmaknjenosti od osrednjega avtocestnega križa praktično odrezani od Dolenjske in ostale Slovenije (razen povezave preko Gorjancev in Kočevskega roga). Čimprejšnja izgradnja državnega cestnega omrežja na 3. razvojni osi na tem območju je zato velikega pomena za njihov hitrejši razvoj. Državni svet ob tem ugotavlja, da so v Črnomlju in Semiču zainteresirani, da bi 3. razvojna prometna os potekala mimo Novega mesta po zahodni obvoznici proti Beli krajini, saj bi jim ta pot omogočila povezavo z Dolenjsko, medtem ko v Metliki zagovarjajo povezavo po vzhodni obvoznici na dolenjski krak avtoceste.

Državni svet ugotavlja, da navedba v letnem planu za leto 2008, da bo trasa hitre ceste na Rebernicah (I.D1 Razdrto - Vipava) predvidoma predana v promet septembra 2008, ni realna, ker se že sedaj predvideva predaja tega odseka prometu konec tega leta.

Glede na to, da je z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju državni prostorski načrt nadomestil državne lokacijske načrte oziroma se šteje, da državni lokacijski načrt pomeni državni prostorski načrt, bo treba v obravnavanem dokumentu v povezavi s pobudo ministra navedbo prostorskega akta za nove odseke ustrezno popraviti (v točki 1.1.). 

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jernej Verbič.