Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji 18. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila.

Obrazložitev:

Po navedbah predlagatelja so temeljni cilji zakona:

• posodobiti lestvico za odmero davka z upoštevanjem okoljskih meril (izpust CO2)
• uveljaviti ukrepe, s katerimi se bo v največji možni meri preprečila možnost utaje davka,
• celoviteje zajeti v obdavčitev večji del osebnih motornih vozil (tudi motorna  kolesa in kolesa z motorjem),
• uveljaviti progresivnost obdavčitve s povečanjem davčne stopnje za motorna vozila z višjim škodljivim izpustom;
• preprečiti dvojno obdavčitev (odprava obdavčitve rabljenih vozil in možnost vračila davka ob iznosu ali izvozu vozila iz Slovenije),   
• jasneje zapisati določbe, ki so se ob izvajanju izkazale za nenatančne glede na namen zakona.

Vendar pa temeljni cilji zakona ne sledijo ciljem, ki so bili dejansko uzakonjeni. Pod krinko zelene davčne reforme, in skrbi za varstvo okolja se dodatno obremenjuje predvsem srednji sloj, ki kupuje srednji rang avtomobilov in motorjev. Bistvo tega zakona je, da se pobere več davkov od prodaje motornih vozil. Tega Vlada kot predlagatelj zakona niti ne skriva, saj je v oceni finančnih posledic zakona napisala, da v letu 2010 iz tega naslova pričakuje okoli 20 milijonov evrov več davčnih prihodkov. Ob tem je treba poudariti, da se ta zakon npr. tovornih vozil, ki so največji onesnaževalec na cestah, sploh ne dotika.

V času, ko države v Evropi in po svetu subvencionirajo nakup motornih vozil (večini se je ta ukrep že iztekel), da bi s spodbujanjem zasebne potrošnje omilile gospodarsko krizo, slovenska vlada le to dodatno obremenjuje, kar je povsem nerazumno. Še zlasti zato, ker so države, ki so take subvencije uvedle, zaradi povečanja prodaje te subvencije skozi davke ne samo dobile nazaj, ampak je bilo tega denarja celo več, kot pa je bilo subvencij. V Sloveniji pa Vlada, na podlagi podatkov prodaje motornih vozil iz leta 2007, ko je bila konjunktura, meni, da bo davčnih prihodkov s poviševanjem davkov več, kar je nerealna ocena, saj je ena od posledic višjih davkov običajno manjša prodaja, ki za seboj potegne še zmanjšanje zaposlenih v prodaji in storitvenih dejavnostih. Omeniti je potrebno tudi progresivnost lestvice, ki je po mnenju poznavalcev med najbolj progresivnimi in najvišjimi v Evropi.

S tem zakonom so še posebej prizadeti motoristi, katerim se davek na motorna vozila uvaja na novo. Obdavčitev za motoriste pa je še posebej krivična, saj ni v sorazmerju z njihovim negativnim vplivom na okolje v primerjavi z osebnimi avtomobili. Motorna kolesa v povprečju na leto opravijo okoli 3.500 km (avtomobili okoli 15.000), obdobje uporabe pa je pri motornih kolesih približno 6 mesecev na leto (pri avtomobilih pa celo leto). Zaradi teh razlik v trajanju in "količini" uporabe so motorna kolesa približno 8-krat manjši onesnaževalec okolja, kar bi bilo pri obdavčitvi potrebno upoštevati in temu primerno prilagoditi davčne stopnje, čemur pa ni tako.

Očitno je, da gre pri tem zakonu za polnitev državnega proračuna predvsem na račun srednjega sloja ljudi oziroma srednjega ranga avtomobilov ter po novem tudi vseh motoristov in da ta zakon ne sledi ciljem in smislu zelene davčne reforme.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bojan Kekec.