|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 30. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila dne 16. februarja 2005. Seja se je pričela ob 12.07 in se zaključila ob 16.09 uri. Zaradi nujne zadržanosti predsednika je začetek seje vodil podpredsednik. Podpredsednik je pričel 30. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade. O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med.. * * * S sklicem dne 2.2.2005 so državne svetnice in državni svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
UMIK Na predlog Interesne skupine lokalnih interesov je podpredsednik predlagal, da se točka:
umakne z dnevnega reda današnje seje. Predlog za umik je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za politični sistem in Interesne skupine lokalnih interesov je podpredsednik predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:
Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 11.2.2005. Predlog za razširitev je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 1 se je glasovanja vzdržal). RAZŠIRITEV Na predlog Interesne skupine lokalnih interesov je podpredsednik predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:
Predlog Interesne skupine lokalnih interesov so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Proceduralno pripombo je podal Doro Hvalica. Kratko obrazložitev je podal vodja Interesne skupine lokalnih interesov, Marjan Maučec. Predlog za razširitev je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali). DNEVNI RED: Na klop so državne svetnice in svetniki ste prejeli prečiščen dnevni red.
Predlagan dnevni red je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali). K 1. točki dnevnega reda: Zapisnik 29. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 2.2.2005. Na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika je predsednik prejel pisno pripombo državnega svetnika Dora Hvalice na zapisnik 29. seje in sicer: Na 2. strani pod točko 6 in v zadnji alineji se črta beseda ??članov?¤. Opomba:
Popravek zapisnika je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Zapisnik 29. seje (s popravkom) je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - - Odobritev zapisnika 4. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije Zapisnik 4. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 2.2.2005. Podpredsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika predsednik ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 4. izredne seje glasujejo. Zapisnik 4. izredne seje je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). K 2. točki dnevnega reda: S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli dodatna vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za pravosodje v zvezi z delom državnih tožilcev. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede dela okrožnih državnih tožilstev v Republiki Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasijo:
Obrazložitev: Podobno vprašanje je za obdobje pet let navedenemu ministrstvu posredoval že državni svet. Iz odgovora ministrstva, ki v vsebinskem delu povzema odgovor začasnega vodje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije izhaja, da teh podatkov ne morejo sporočiti, ker teh evidenc ne vodijo. Nadalje se ta v odgovoru izgovarja, da bi za tak odgovor moral pregledati, vse spise, kjer je sodišče ustavilo postopek ali za obtoženca izreklo oprostilno sodbo. Že ta del odgovora ni korekten. Vprašanje se je nanašalo na nezakonito delovanja tožilstva, ki ga ugotovi samo tožilstvo in tudi samo odstopi od pregona, ker sploh ni imelo podlage v zakonu, da bi začelo postopek. Te podatke bi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije lahko zlahka ugotovilo že z enostavnim vprašanjem o tem vsem Okrožnim državnim tožilstvom v Republiki Sloveniji. Če bi bilo korektno, kakršno bi moralo biti, bi že samo lahko pojasnilo, da je šlo za tak primer na Okrožnem državnem tožilstvu Novo mesto. Nujnost ugotovitev števila takih primerov je nesporna, pa naj gre za kogarkoli. Zavedati se je namreč potrebno, da so za takimi nezakonitimi primeri težke usode ljudi, v nekaterih pa lahko pride tudi do vnaprejšnje javne obsodbe take osebe. Tudi del odgovora, ki se nanaša na trditev, da je pri delu tožilca storjena večja nepravilnost, če ne začne kazenskega postopka v primeru, ko bi ga moral, kot pa tedaj, ko vloži obtožni akt, v tem primeru brez podlage v zakonu. Ob takem gledanju začasnega vodje Vrhovnega državnega tožilstva, se da zaključiti, da so temeljne pravice in svoboščine državljanov v naši državi besede na papirju. Kljub potrebni objektivnosti sem trdno prepričan, da je potrebno ugotoviti prav vsak tak primer in da ima tako posameznik kot javnost pravico izvedeti te podatke. V nasprotnem bom še bolj trdno prepričan, da je šlo za skonstruiran postopek zoper to osebo. Zaradi lažjega iskanja podatkov navajam št. spisa opr.št. Kt 248/00 z dne 13. 3. 2002. Ta oseba je bila najprej dve leti obravnavana na zahtevo tega tožilstva v preiskavi in nato še dve leti v kazenskem postopku po vložitvi obtožnega predloga, torej skupaj štiri leta. Zato bi bilo potrebno take primer pregledati z vidika dolgotrajnosti postopkov. Vprašanje pod točko 2 se vsiljuje samo po sebi, zato ker Vrhovno državno tožilstvo odgovarja, da je pozornost nadzorstvenih pregledov usmerjena zlasti na področje vsebine navedene v točki 2 tega vprašanja. Strinjam se, da je za pravno varnost državljanov odgovor na to vprašanje zelo pomembno. Izhajam namreč i tega, da ne začet postopek lahko pomeni neupravičeno korist za tistega, zoper katerega postopek ni bil začet in na drugi strani škodo ali kršitev pravic posameznikov ali celo države. Neupravičeno izmikanje tem odgovorom samo še povečuje nezaupanje v pravosodje, ko po nekaterih podatkih dosega že skoraj 100%. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za gospodarstvo glede oskrbe z zanesljivo električno energijo Novega Mesta in širše Dolenjske. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede oskrbe Novega mesta in širše Dolenjske z električno energijo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi: Kaj in kdaj bo storila Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za gospodarstvo, da se Novo mesto in širša Dolenjska, kot regija z doseganjem najbolj kakovostnih ekonomskih kazalcev zadnjih dvajsetih let, oskrbi z zanesljivo električno energijo, vsaj na nivoju ostalih regij? Obrazložitev: V Mestni občini Novo mesto in v širši dolenjski regiji se prepočasi izvajajo projekti izgradnje novih kapacitet, ki zagotavljajo vse boljšo oskrbo z električno energijo. Na visokonapetostnem nivoju naj omenimo samo izgradnjo razdelilne postaje Hudo 110 kV, ki je nekoliko izboljšala energetsko oskrbo Dolenjske oziroma napetostne razmere na Dolenjskem in zmanjšanje izgub. Pred vključitvijo RTP Krško 400/110 kV so bile napetostne razmere na 100 kV omrežju pogosto na sami spodnji meji sprejemljivosti. Še vedno pa je Dolenjska na visokonapetostnem nivoju oskrbljena preslabo, ker Slovenija še ni zgradila lastne 440 kV zanke. Manjka daljnovod 2 x 400 kV Ljubljana (Beričevo) - Krško, ki je bil načrtovan že ob izgradnji jugoslovanskega sistema 400 KV daljnovodov Nikola Tesla in je bil zanj rezerviran koridor, saj naj bi bil zgrajen ob zagonu Nuklearne elektrarne Krško. Začetek gradnje se je odlagal do leta 1999, ko je Dolenjska utrpela zelo resen izpad napajanja z električno energijo. Trenutno pa je projekt v fazi zaključnih dogovarjanj o natančni trasi koridorja. Problemi nastopajo okrog Krškega in zlasti okrog Litije. V prej rezervirani trasi je bilo zgrajenih v 125 letih precej objektov, ker ni bila upoštevana rezervacija, zaostrile pa so se tudi okoljevarstvene zahteve. Predviden rok za izgradnjo je konec leta 2006. Ali to še drži? S posebnim angažiranjem Vlade Republike Slovenije v zvezi s prostorsko in okoljevarstveno problematiko pa bi bilo možno daljnovod zgraditi prej. V zvezi s tem daljnovodom, ki je vsebovan v vseh srednjeročnih (3-letnih) in dolgoročnih (10-letnih) planih Elektra Slovenije, so bile narejene tudi nekatere dolgoročne študije. Študija: ENERGETSKA, EKONOMSKA IN ZANESLJIVOSTNA UTEMELJITEV DALJNOVODA 400 kV BERIČEVO - KRŠKO (Elektroinštitut Milan Vidmar, ref. št. 1398 iz leta 1998) obsega tudi daljše obdobje in v njej je predvidena možnost, da se v sedanji razdelilni postaji Hudo dogradi transformacija 400/110 kV. Ocena vrednosti naložbe je bila cca 6 milijonov EURO-v. V to oceno ni vštet dodatni kos daljnovoda 2 x 400 kV, ki naj bi se zgradil od trase Beričevo - Krško do Trebnjega in nato po (oziroma ob) trasi 100 kV daljnovoda do Hudega. Trasa pa je bila rezervirana v republiškem prostorskem planu istočasno kot trasa Beričevo - Krško. Ta dodatni kos (dodatnih 23 km) 400 kV daljnovoda in transformator 400/110 kV v Hudem pa bi Novo mesto oziroma Dolenjsko še bolj približal evropskemu sistemu 400 kV daljnovodov in s tem omogočil dolenjskim industrijskim kupcem popolnoma prosto izbiro dobaviteljev električne energije, kot jo imajo industrije v najrazvitejših delih Evrope. Posebej moram poudariti, da tega transformatorja v Hudem še ni v desetletnem načrtu razvoja prenosnega sistema Slovenije, ki se novelira vsaki dve leti. Je pa ta transformator predviden v naših dolgoročnih usmeritvah in v prostorskih planih, kjer je rezervirana tudi trasa ter dodatno zemljišče za razširitev postaje na Hudem. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca Ministrstvu za zdravje v zvezi z zaposlovanjem domačega kadra v zdravstvu. Predlog sklepa so prejeli na klop. Državni svetnik Ivan Bukovec je svoje vprašanje umaknil. - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - Inšpektoratu za delo glede ustreznega nadzora nad izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih, izvršilnih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca v zdravstvenih ustanovah. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede nadzora nad izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih, izvršilnih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca v zdravstvenih ustanovah in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - Inšpektoratu Republike Slovenije za delo da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:
Obrazložitev: V Sloveniji se pojavljajo primeri, da v zdravstvenih ustanovah delajo zdravniki, ki ne izpolnjujejo ustreznih kvalifikacij. Za to stanje sta odgovorna tako Ministrstva za zdravje kot Inšpektorat RS za delo. Zato naj inšpektorat odgovori na zastavljena vprašanja. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanju v roku 30 dni odgovori. - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za javno upravo glede sistema pravil in meril za določanje plač zaposlenim v javnem sektorju. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede sistema pravil in meril za določanje plač zaposlenim v "javnem sektorju" in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Obrazložitev: Plače v javnem sektorju temeljijo na proračunu. Vsi dohodki in izdatki so določeni za proračunsko leto. Kakor obstoji hierarhija posameznih funkcionarjev se mora le ta odraziti tudi pri dohodkih. Nerazumljivo je, da so dohodki predstojnikov, raznih zdravstvenih ustanov veliko višji kot prejemki predsednika države in drugih najvišjih državnih funkcionarjev. Zanimivo je, da se ravno na navedena področja npr. zdravstvo stalno ponavlja, da primanjkuje sredstev, osebni dohodki pa presegajo vsa plačila javnih uslužbencev. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Toneta Peršaka Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport glede zakonske ureditve organizacije in položaja poklicnega športa v Sloveniji. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, Tone Peršak. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Toneta Peršaka v zvezi s poklicnim športom v Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Toneta Peršaka in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Toneta Peršaka se glasijo: Ali Ministrstvo za šolstvo in šport in v skladu s tem Vlada RS namerava in kako namerava zakonsko urediti vprašanje organizacije in položaja poklicnega športa v Sloveniji? Ali Ministrstvo za šolstvo in šport in v skladu s tem Vlada RS načrtujeta kakršnekoli spremembe položaja in pravic poklicnih športnikov na ravni zakona ali vsaj na ravni podzakonskih aktov? Ali Ministrstvo za šolstvo in šport oziroma Vlada RS načrtujeta ali vsaj predlagata začetek socialnega dialoga za področje poklicnega športa in morebitna pogajanja o kolektivni pogodbi za poklicne športnike? O b r a z l o ž i t e v : Na področju športa, zlasti v tistem delu, v katerem govorimo o t.i. profesionalizmu (zlasti nogomet, košarka, rokomet, hokej na ledu in delno tudi v zvezi z nekaterimi posamičnimi športi se vedno znova in vse pogosteje srečujemo s številnimi anomalijami, ki pomenijo po eni strani nespoštovanje delovno-pravne zakonodaje, po drugi strani nespoštovanje obligacijskih razmerij in hkrati tako rekoč silijo posamezne športnike in športne kolektive v kršitve in izigravanje predpisov (npr. davčne zakonodaje, zakona o društvih ipd.), v poslovanje s t.i. črnimi fondi, v kršitve človekovih pravic (??nakupi?¤ igralcev, nespoštovanje predpisov s področja zdravstva itd.). Vse to je v največji meri posledica slabo urejenih razmer na področju poklicnega športa, saj so nosilci dejavnosti na tem področju, t.i. športni klubi, v večini primerov društva, ki dejansko ne morejo na ustrezen način zagotavljati pogojev za dejavnost niti odgovarjati za posledice, ki nastanejo zaradi prezadolženosti, napačnih poslovnih odločitev, neustreznega ravnanja z ??najetimi?¤ in spet na hitro odpuščenimi igralci ipd. Vsem znani so primeri neustreznega ravnanja pri NK Olimpija in še nekaterih drugih nogometnih klubih, ki po standardih večine evropskih držav niti slučajno ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje v evropskih pokalnih tekmovanjih. Nič manj niso znane in vprašljive zgodbe o težavah KK Union Olimpija (neizplačani dohodki igralcem za več let, dejanska nelikvidnost kluba, neplačevanje davkov, stihijsko najemanje in odpuščanje igralcev???). Po eni strani je vse bolj jasno, da se bo Slovenija preprosto morala odločiti in urediti vprašanje poklicnega športa v skladu s svojimi zmožnostmi in hkrati tako, da bo poklicnim športnikom, kolikor jih pač bo, zakonodaja zagotavljala njihove človeške in socialne pravice oziroma pravice, ki izhajajo iz delovnih razmerij. To je še posebej pomembno zato, ker gre za ??poklice?¤ s praviloma kratko delovno dobo. Po drugi strani pa je potrebno s predpisi zagotoviti, da organizacije, ki niso za to usposobljene in nimajo ustrezne materialne podlage za to (npr. društva kot oblika prostovoljnega združevanja ljudi, ki nimajo nobene materialne odgovornosti za ravnanje in odločitve teh združenj), ne bodo mogle sodelovati na področju poklicnega športa, ker tudi ne morejo zagotoviti ustreznih pogojev za to. Ministrstvo potemtakem sprašujemo, ali namerava in kako namerava poseči v razmere na tem področju, kar je po našem mnenju nujno, saj smo vse pogosteje priče napak in tudi zlorab ljudi na tem področju. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika Ministrstvu za finance o izbrisu hipoteke na nepremičninah Industrije usnja Vrhnika. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi: Zakaj Ministrstvo za finance ne dovoli izbrisa hipoteke na nepremičninah Industrije usnja Vrhnika, čeprav je skupščina IUV že potrdila njegovo prodajo in tako omogoči realizacijo pogodbe o prodaji obrata IUV v Šmartnem pri Litiji? Obrazložitev: Aprila 2004 so se začeli pogovori med KOVIKOR d.o.o. in IUV glede odkupa obrata IUV v Šmartnem pri Litiji. Uprava IUV-ja je predstavila obrat kot njihovo nepotrebno premoženje in namero za njegovo odprodajo. Na javnem razpisu je bil KOVIKOR izbran kot najboljši ponudnik, tako da je bila oktobra 2004 podpisana pogodba o nakupu celotnega obrata. Pogodba je vsebovala odložne pogoje, ki so bili večinoma realizirani, pridobiti pa ni bilo mogoče le izbrisnega dovoljenja. Za izdajo tega dovoljenja je pristojno Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance ni do roka 20. decembra 2004 izdalo izbrisnega dovoljenja, na kar je bila pogodba podaljšana do konca januarja 2005. Do danes še ni bil dan uradni odgovor. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnih svetnic Marte Turk, Marije Perkovič in Petre Kersnič Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve glede ustavitve postopka za ustanovitev Evropskega Inštituta za enakost spolov, ki bi ga financirala Evropska komisija. Kratko obrazložitev je podala Marta Turk. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnih svetnic Marte Turk, Marije Perkovič in Petre Kersnič glede ustavljenega postopka za ustanovitev Evropskega Inštituta za enakost spolov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnih svetnic Marte Turk, Marije Perkovič in Petre Kersnič in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve , da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnih svetnic Marte Turk, Marije Perkovič in Petre Kersnič se glasi: Ali drži, kar je bilo objavljeno v današnjem dnevnem časopisju, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ustavilo postopek za ustanovitev Evropskega Inštituta za enakost spolov, ki bi ga financirala Evropska komisija? O b r a z l o ž i t e v : Svetnice Marta Turk, Petra Kersnič in Marija Perkovič poudarjajo, da je takšna institucija najprimernejša oblika, ki jo podpira tudi Evropska unija v svoji ustavi, saj postaja položaj žensk na trgu dela vse bolj neenak, opravka imamo s feminizacijo poklicev, in drugimi vprašanji v naši družbi. Evropski inštitut za enakost spolov pa bi po svojem poslanstvu strokovno opozarjal na razlike med deklarirano in dejansko enakostjo v naši družbi. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Proceduralno pripombo je podal prof.dr. Jože Mencinger glede smiselnosti postavljanja nekaterih vprašanj na Državnem svetu s tem, da naj neka institucija vprašanje prouči in nanj odgovori. Replicirali so dr. Zoltan Jan, mag. Zlatko Jenko, Jožef Jeraj, Marjan Maučec, Milan Ozimič, Marta Turk, Doro Hvalica. - - - Na klop na 27. seji Državnega sveta dne 17.11.2004 so državne svetnice svetniki in prejeli pobudo državnega svetnika Dora Hvalice Skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za ponovno razpravo in odločanje o 30. členu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pobudo je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 11.2.2005. Predlog sklepa so prejeli na klop. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 30. seji dne 16.02.2005 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93, 14/99, 2/04) obravnaval pobudo državnega svetnika Dora Hvalice skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za ponovno razpravo in odločanje o 30. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l.RS 44/92) sprejel naslednji SKLEP: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Dora Hvalice skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za ponovno razpravo in odločanje o 30. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in predlaga Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da pobudo prouči in nanjo odgovori. Obrazložitev Državni svet ugotavlja naraščanje nezadovoljstva med zavarovanci zdravstvenega zavarovanja Slovenije zaradi krčenja pravic iz zobnoprotetičnega zdravljenja. Do 14. avgusta 2004 je bila zavarovana oseba v skladu s 30. členom Pravil upravičena do mostička, če je med šestimi vidnimi zobmi (štirje sekalci in dva podočnika) manjkal vsaj en zob. Po 14. avgustu, ko so začele veljati v Uradnem listu Republike Slovenije objavljene aprila sprejete spremembe, pa morajo zavarovane osebe samoplačniško kriti celotno ceno mostička, če jim manjkajo manj kot trije oz. manj kot pet zob. Skupščina ZZZS je aprila 2004 to spremembo izglasovala na podlagi razlage predstavnika strokovne službe, da ne gre za krčenje ampak za prestrukturiranje pravic. Manjkajoči zob v vidnem delu zobovja naj bi bilo treba nadomestiti le zaradi estetskega izgleda. Če pa manjkajo vsaj trije oz. pet zob, pa naj bi bilo zoboprotetično zdravljenje potrebno tudi za izboljšanje žvečenja. To je bila njihova razlaga, ki pa seveda ne zdrži ne strokovne ne človeške presoje. Pomeni le postopno brisanje pravic do zoboprotetičnega zdravljenja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Državni svet predlaga Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da pobudo prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Na klop na 29. seji Državnega sveta dne 19.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca glede Resolucije o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju. Pobudo je obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve, predsednik komisije Jožef Jeraj je člane komisije obvestil, da ga je pobudnik seznanil s svojo željo, da se obravnava vsebine omenjene Resolucije preloži, zato se je komisija osredotočila na obravnavo nekaterih odprtih vprašanj v odnosih Slovenije s Hrvaško in sprejela sklep, da bi bila razprava o resoluciji o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju preuranjena, ker bi lahko ovirala prizadevanja Vlade RS o ustreznem reševanju odprtih vprašanj med državama. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 11.2.2005. - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Borisa Janeza Breganta v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem občanov. Pobudo je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko dne 11.2.2005. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal Boris Janez Bregant. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 30. seji dne 16.02.2005 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93, 14/99, 2/04)) obravnaval pobudo državnega svetnika Borisa Janeza Breganta o zdravstvenem zavarovanju občanov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l.RS 44/92) sprejel naslednji SKLEP: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Borisa Janeza Breganta o zdravstvenem zavarovanju občanov in predlaga Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da pobudo proučita in nanjo odgovorita. Obrazložitev Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS štev. 20/2004-prečiščeno besedilo) v 48. členu določa, da je občina dolžna kriti prispevke za zavarovanje za primer bolezni in poškodb zavarovancem po 21. točki 15. člena t.j. državljanom RS s stalnim bivališčem v RS, ki niso zavarovanci iz drugega naslova, 20. točka 15. člena pa določa kot zavarovance tudi osebe z drugimi prihodki in s stalnim bivališčem v RS, če niso zavarovani iz drugega naslova. Problem nastaja pri zavarovanju občanov z drugimi prihodki po 20. točki 15. člena. Občine namreč ugotavljamo, da Zavodi za zdravstveno zavarovanje napotujejo na občine k ureditvi zdravstvenega zavarovanja vse občane, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, tudi tiste, ki imajo prihodke in tako izpolnjujejo pogoje iz 20. točke. Tako prihaja do izigravanja zakona, kajti zakon kriterijev glede prihodkov občana oz. njegovega materialnega stanja ne določa. Občina je tako dolžna zavarovati tudi take občane, ki so sicer trenutno res brezposelni, vendar prejmejo različno visoke prihodke iz različnih naslovov (delo preko študentskega servisa, pogodbeno delo, avtorski honorarji, prihodki od premoženja in oddaje, delo v tujini...). Kot rešitev nastalega problema predlagamo dve možnosti: 1. možnost - sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 2. možnost - določitev kriterijev z uredbo ministra Problem nastaja tudi pri tem, kdo odloča o upravičenosti do zdravstvenega zavarovanja - občina kot plačnik ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Tolmačenja so različna. Ker gredo sredstva za plačevanje zdravstvenega zavarovanja občanov po 21. točki 15. člena iz sredstev občin, in glede na to, da občina najbolje pozna razmere občanov, predlagamo, da o tem odloča občina sama. Glede samega postopka pa predlagamo, da se definira, ali je potrebno postopek zdravstvenega zavarovanja izvesti po Zakonu o upravnem postopku ali ne.
Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se občini Semič oziroma Lovski družini Smuk Semič vrne gojitveno lovišče Medved iz Kočevja. Predlog sklepa so prejeli na klop. Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal predsednik komisije, Cvetko Zupančič. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 30. seji dne 16.02.2005 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se Občini Semič oziroma lovski družini Smuk Semič dodeli lovišče na celotnem teritoriju Občine Semič in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l.RS 44/92) sprejel naslednji SKLEP: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in predlaga Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučita in nanjo odgovorita. Vlada RS oziroma Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano naj čimprej preučita zahtevo, da se Občini Semič oziroma lovski družini Smuk Semič dodeli lovišče na celotnem teritoriju Občine Semič, s katerim upravlja državno lovišče Medved iz Kočevja. Obrazložitev: V imenu lovcev, Turistične zveze Bele Krajine in v imenu občanov Občine Semič, se gornji naslov naproša, da se jim vrne že davnega leta 1956 odvzeto lovišče, s katerim upravlja državno lovišče Medved iz Kočevja. Odvzeta lovišča teritorialno sovpadajo z mejami občine Semič z vplivom Zavoda za gozdove kot strokovno službo iz Novega mesta in pod vpliv belokranjske lovske zveze. Že dolga desetletja si prizadevajo, da lovišče dobijo nazaj. V odgovorih, preden je bil sprejet zakon o divjadi in lovstvu, je bilo izrecno podčrtano, da bo to rešil nov lovski zakon; zakon je bil sprejet, problematika pa je ostala nerešena. Lovišče Medved kot samostojno podjetje ni niti enkrat imelo potrebe, da se oglasi in na njihovi občini skuša na kakršenkoli način problem rešiti. V občini Semič imajo smer turizma jasno izraženo; tudi lovski turizem ima svoje mesto. Sedem katastrskih občin jim zaseda državno lovišče Medved, od vsega tega pa občani Semiča praktično nimajo nobene koristi. Lovsko društvo s 100 člani je sposobno konkretno in dobro voditi tudi to območje v kontroli s strokovnimi službami iz tega področja, zato pričakujejo vrnitev lovišča v okrilje tistim, ki jim pripada, to je Lovski družini Smuk iz Semiča. Državni svet predlaga Vladi RS oziroma Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. št 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se dodeli in ustanovi lovišča lovskima društvoma Preddvor in Kokra na območju lovsko upravljalnega območja LUO Gorenjska. Predlog sklepa so prejeli na klop. Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik, Cvetko Zupančič. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije ja na 30. seji dne 16.02.2005 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se lovskima društvoma Preddvor in Kokra dodeli ustanovitev lovišč na območju lovsko upravljalnega območja LUO Gorenjska in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l.RS 44/92) sprejel naslednji SKLEP: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in predlaga Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučita in nanjo odgovorita. Vlada RS oziroma Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano naj čimprej preučita zahtevo, da se lovskima društvoma Preddvor in Kokra dodeli ustanovitev lovišč na območju lovsko upravljalnega območja LUO Gorenjska. Obrazložitev: Na gornji naslov se ponovno vlaga prošnjo za dodelitev lovišča v skladu II. dela 8. člena, drugega odstavka novega zakona o divjadi in lovstvu za lovski družini Preddvor in Kokra. Zadnji sklepi v Uradnem listu RS ponovno potrjujejo, da njihova prizadevanja niso bila uspešna oziroma uslišana. Še vedno čakajo na odgovor Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da jim pove razloge, ki so vloženi pod opr. št. U-I-108/04 z dne 22.4.2004. Na podlagi informacije, da so nekateri pridobili lovišča, se počutijo še veliko bolj prizadeti. Spričo takih odločitev v njihovi lokalni skupnosti so prisiljeni ponovno opozoriti na nerešeno vprašanje pridobitve lovnih pravic za lovski društvi Preddvor in Kokra. Dejstvo, da v njihovi lokalni skupnosti, občini, lovska društva Preddvor in Kokre nihče ni vprašal, ko se je oblikovalo LUO in dodeljevala lovišča, čeprav imajo v skladu novega zakona o divjadi in lovstvu v 6. in 7. členu to pravico. Površina, katero želijo pridobiti, je v zasebni lasti. Pred letom 1949 je bilo lovišče oblikovano kot občinsko lovišče. Enak status je imelo tudi lovišče Agrarne skupnosti Bašelj. Po omenjenem času v letu 1949 in še posebej v letu 1957 pa so bile celotne površine podržavljene in lovne pravice odvzete. Od takrat izvaja in trži z lovnim turizmom družbeno podjetje Kozorog Kamnik. Lokalna skupnost pa od tega nima ničesar, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da je občina Preddvor še edina, ki ji ni omogočeno lovsko družinsko udejstvovanje občanov, kakor je to omogočeno ostalim 192 občinam v Sloveniji. Vse to so že v času priprav na novo lovsko zakonodajo sporočali, posredovali predloge, pobude, ustavne utemeljitve, pa se žal ni nič upoštevalo. Tudi občina Preddvor že od leta 1991 aktivno vlaga po predpisani zakonodaji prošnje za dodelitev in vrnitev odvzetih lovnih pravic naravovarstveno delujočim lovskim društvom Preddvor in Kokra. Tudi dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 22. 7. 2002, št. 322-08/00, državnega sekretarja Jožeta Strleta, potrjuje, da se bodo te krivice uredile z novo lovsko zakonodajo. Žal se to ni zgodilo, še bolj se je namreč oddaljilo od pravičnosti in upoštevanja ustavnosti in demokratičnosti. Tudi zadnji obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika in državne sekretarke dr. Marije Markež, je dal nekoliko upanja, da s ponovno vlogo zaprosijo za dodelitev lovišča, ko so se neposredno seznanili z objektivnimi dejstvi, predvsem strokovnimi, da je to povsem možno, kot tudi, da bi bilo gospodarjenje s strani društev zanesljivo kvalitetnejše in povsem enako kot v več štiristo lovskih društvih v 192 občinah Slovenije. Smatrajo, da je dodelitev v okviru sedanjih rešitev zakona mogoča in odvisna le od politične volje. Lovišča so bila že v davnini na teh področjih določena ne samo po posestniških lastninskih mejah, ampak kot naravne meje in površine. V drugem odstavku 26. člena novi zakon o divjadi in lovstvu namreč navaja kot enega od kriterijev za prednostni red lovsko organizacijo, katere večji del članov so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča. V petem odstavku 65. člena zakona o divjadi in lovstvu se zahteva, da ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gospodarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih in kmetijskih zemljišč. Člani LD Preddvora, Kokre in lastniki zemljišč menijo, da jim je zato, ker njihova zemljišča in lovišče ležijo na območju lovišča s posebnim namenom, onemogočajo zgoraj navedeni pravici (kar je lastnikom zemljišč in lovišč, ki ležijo na območju lovskih družin, omogočeno). Menijo, da je neenakost možno odpraviti v procesu nastajanja podzakonskih aktov, zato apelirajo na ponovno preučitev njihove vloge, s čimer bi jim bila zadoščena skoraj pol stoletja dolga pot prizadevanj za vrnitev lovnih pravic. Državni svet predlaga Vladi RS oziroma Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. št 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - S pošiljko dne 31.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika mag. Adolfa Zupana v zvezi z javnim razpisom za sofinanciranje osnovne komunalne infrastrukture v Romskih naseljih. Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji DS za politični sistem. - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji DS za družbene dejavnosti. Kratko obrazložitev je podal Tone Peršak. Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo državnega svetnika Toneta Peršaka za pripravo predloga zakona, ki bo celovito uredil vprašanja položaja in pravic samozaposlenih ter drugih samostojnih S K L E P : Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Toneta Peršaka za pripravo predloga zakona, ki bo celovito uredil vprašanja položaja in pravic samozaposlenih ter drugih samostojnih ustvarjalcev s področja kulture in predlaga, da Ministrstvo za kulturo pobudo prouči in nanjo odgovori. 1. Državni svet predlaga, da Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s sindikati in drugimi organizacijami samozaposlenih ter drugih samostojnih ustvarjalcev s področja kulture in novinarstva pripravi predlog zakona, ki bo celovito uredil vprašanja položaja in pravic samozaposlenih na teh področjih in vseh ustvarjalcev, novinarjev in drugih državljanov, ki delujejo na področju kulture, ne da bi bili zaposleni ali imeli kakršenkoli status. V sodelovanju z ministrstvoma, pristojnima za finance in delo, naj ministrstvo za kulturo prouči in v predlogu zakona uredi zlasti vprašanja priznavanja stroškov pokojninskega in drugih zavarovanj, stroškov oziroma cene delovnega mesta in sredstev za delo ter drugih stroškov, povezanih z izvajanjem dejavnosti in jih je potrebno upoštevati ob obdavčevanju samozaposlenih. 2. Ministrstvo za kulturo naj v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za delo omogoči začetek socialnega dialoga na tem področju oziroma začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe s sindikati samozaposlenih na področju novinarstva in kulture. 3. Ministrstvo za kulturo naj v okviru Vlade RS bolj odločno zastopa interese in O b r a z l o ž i t e v: Razprave ob sprejemanju Zakona o dohodnini v letu 2004 in po uveljavitvi zakona v začetku leta 2005 so pokazale, da predlagatelji zakona in zakonodajalec ne poznajo oziroma ne upoštevajo razmer, v katerih delajo samozaposleni na področju kulture in novinarstva in zato v določbah, ki urejajo obdavčenje avtorskih prihodkov niso upoštevani vsi dejanski in upravičeni stroški dejavnosti, še posebej ne stroški, povezani z delovnim mestom, sredstvi za delo, hkrati pa zakon samozaposlene na teh področjih dejansko obravnava kot obrtnike oziroma samostojne podjetnike ter jim ob preseganju cenzusa 3,9 mio SIT nalaga enake obveznosti (vodenje poslovnih knjig ipd.), ki jih samozaposleni na teh področjih niso vešči. Izkazalo se je tudi, da samozaposleni na teh področjih nimajo pogojev za ureditev vprašanj, povezanih s svojimi pravicami socialnega značaja oziroma pravicami iz dela, ker niso vključeni v procese socialnega dialoga in nimajo sklenjenih ustreznih kolektivnih pogodb, kar je nedopustno glede na to, da so naročniki njihovega dela v večini primerov javni zavodi in druge ustanove, ki so v lasti države ali vsaj delujejo v javnem interesu. Očitno potemtakem dosedanja raven urejenosti teh vprašanj (v zakonih, ki urejajo uresničevanje javnega interesa za področje kulture in položaj ter pogoje delovanja javnih občil) preprosto ne zadošča, saj pušča ob strani ravno večji del vprašanj, povezanih z zagotavljanjem in upoštevanjem ustreznih objektivnih pogojev za opravljanje dela in posebna vprašanja, povezana s socialnim položajem samozaposlenih in še posebej ustvarjalcev (in novinarjev), ki sploh ne poskušajo urediti svojega statusa, ker ne bi zmogli plačevati prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in potemtakem iščejo druge možnosti zavarovanj oziroma ostajajo nezavarovani. Obstajajo realne ocene, da je na vsakem od navedenih področij takih ??svobodnjakov?¤ po več sto. Seveda bodo v prihodnosti ljudje, ki nimajo urejenih socialnih zavarovanj, prej ko slej povečini v breme družbi, predvsem pa takšno stanje ne more biti sprejemljivo na Republiko Slovenijo kot socialno državo in za državo, ki pripisuje poseben pomen kulturi in od nje tudi veliko pričakuje. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da pobudo prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko dne 31.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanja državnega svetnika Marjana Maučeca glede financiranja lokalnih radijskih in televizijskih programov. - - - S pošiljko dne 31.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede opravljanja zdravniškega poklica na črno. - - - S pošiljko dne 31.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede izdaje podrobnejših predpisov o izvajanju zakona o dohodnini. - - - S pošiljko dne 31.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede klavniškega obrata v Bohinju. - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede zagotavljanja finančnih sredstev Romom na Dolenjskem, Beli Krajini in Posavju. - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede mejnega režima na reki Muri med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanja državnega svetnika Jožefa Jeraja glede notificiranja nasledstva Avstrijske državne pogodbe. - - - S pošiljko dne 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede namere, da se generalni konzulat Republike Slovenije preseli iz Clevelanda v Chicago. - - - Državni svetnik prof.dr. Alojz Križman je predlagal spremembo formulacije dela sklepa, da vprašanja oziroma pobudo prouči in nanje oziroma nanjo odgovori in sicer: - da vprašanja prouči in v odgovoru poda predlog možnih rešitev. Predsednik je predlog dodelil v obravnavo Mandatno-imunitetni komisiji. Razpravljali so Ivan Bukovec, Cvetko Zupančič in mag. Adolf Zupan. * * * V nadaljevanju je sejo vodil predsednik državnega sveta Janez Sušnik. K 3. točki dnevnega reda : Predlog za začetek postopka za spremembo ustave (prvopodpisani predlagatelj Miran Potrč) (EPA 56-IV) je objavljen v Poročevalcu št. 123/04. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave (prvopodpisani predlagatelj mag. Branko Grims) (EPA 101-IV)je objavljen v Poročevalcu št. 6/2005. Predlog vsebinskih usmeritev, ki jih je posredovala Komisija za preprečevanje korupcije, so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 4.1.2005. Spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije (EPA 56-IV) ter vsebinske usmeritve glede imunitete poslancev in državnih svetnikov je obravnavala Komisija za politični sistem na svoji 32. seji, 11.1.2005. Poročilo komisije so prejeli na klop na 29. seji državnega sveta 19. januarja 2005. Vsebinske usmeritve glede imunitete poslancev in državnih svetnikov je obravnavala tudi Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo so prejeli na klop na 29. seji dne 19. januarja 2005. Spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije (EPA 101-IV) je obravnavala Komisija za politični sistem na svoji 36. seji, 14.2.2005. Poročilo komisije so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je podal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Proceduralno pripombo glede poročevalca, navedenega v poročilu Komisije za politični sistem je podal Doro Hvalica. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Stališče Mandatno-imunitetne komisije je podala predsednica komisije Petra Kersnič. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Razpravljali so Marjan Maučec, prof.dr. Janvit Golob, prof.dr. Jože Mencinger, mag. Zlatko Jenko, Jože Ilc, Ivan Bukovec, prof.dr. Alojz Križman, mag. Stojan Binder, Tone Peršak, Gregor Vovk Petrovski. Repliko sta podala Marjan Maučec in Doro Hvalica. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme: predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (UZ83 - EPA 56-IV) (prvopodpisani Miran Potrč) Predlagan predlog ni bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 5 jih je glasovalo za, 20 jih je bilo proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo). - - - Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme: predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (UZ83 - EPA 101-IV) (prvopodpisani mag. Branko Grims) Predlagan predlog ni bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 7 jih je glasovalo za, 24 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali). - - - Predsednik je za poročevalko na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles predlagal državno svetnico Petro Kersnič. Predlog je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 4. točki dnevnega reda* : Državni svet je na 29. seji 19.1.2005 sprejel pobudo za sprejem zahteve o uvedbi preiskave javnega pomena o politični odgovornosti Državnega tožilstva, ki jo je predložil v obravnavo Državnemu zboru. S pošiljko 11.2.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli novo pobudo s katero S pošiljko 11.2.2005 je predsednik državnim svetnicam in svetnikom poslal dopis z obrazložitvijo nove zahteve s katero se nadomešča prejšnja zahteva. Na klop so prejeli dopis predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, dr. med. v katerem poziva državni svet, da zahtevo za parlamentarno preiskavo ponovno prouči in ustrezno spremeni. Pobudo je ponovno obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so Pobudo so obravnavale interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Razpravljal je Doro Hvalica. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 16.2.2005 na podlagi 5. alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije in drugega odstavka 44. člena poslovnika državnega sveta sprejel Z A H T E V O da naj Državni zbor Republike Slovenije v skladu s 93. členom ustave, 1. členom Zakona o parlamentarni preiskavi (Ur. l. RS, št. 63/93 in 63/94) in drugega odstavka 1. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Ur. l. RS, št. 63/93 in 33/2003) odredi parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v Vladi Republike Slovenije, na Ministrstvu za pravosodje in Vrhovnem Državnem tožilstvu Republike Slovenije, za spremembo zakonodaje ter sprejme druge odločitve iz njegove ustavne pristojnosti. Namen preiskave je:
Preiskava je javnega pomena oziroma je v javnem interesu: Preiskava je javnega pomena oziroma je v javnem interesu zaradi velike moralne in materialne škode, ki je storjena Republiki Sloveniji zaradi nezadovoljivega delovanja organov pregona in mehanizmov nadzora, ki mečejo slabo luč na celotno pravosodno vejo oblasti; velika moralna škoda je storjena tudi vsem posameznikom, ki so bili nezakonito preganjani s strani organov pregona, česar ne more izbrisati nobena odškodninska tožba, katerih povračilo gre iz državnega proračuna. V skladu s prvim odstavkom 5. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi naj državni zbor imenuje posebno preiskovalno komisijo. Preiskava naj zajame obdobje prejšnjega mandata 2000-2004. V skladu s šestim odstavkom 2. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi državni svet določa za svojega predstavnika pri obravnavi zahteve na seji državnega zbora državnega svetnika Jožeta Ilca. Predlog dokazov: V parlamentarni preiskavi naj se kot dokaz preučijo:
Ta zahteva za uvedbo preiskave javnega pomena v celoti nadomesti zahtevo državnega sveta za uvedbo preiskave javnega pomena št. 710-01/90-2/43 z dne 19.1.2005, katero je državni svet že predložil v obravnavo državnemu zboru. U t e m e l j i t e v : Državni svet Republike Slovenije je sprejel zahtevo za preiskavo javnega pomena, ker meni, da stanje organov pregona v Republiki Sloveniji povzroča in omogoča velike zastoje pri obravnavanju zadev ter samo neobravnavanje zadev tam, kjer bi bilo to potrebno. Preiskovalna komisija lahko z neposredno in smiselno uporabo institutov kazenskega postopka temeljito razišče vse okoliščine za ugotovitev neustavnega in nezakonitega ravnanja nosilcev javnih funkcij v Vladi Republike Slovenije, na Ministrstvu za pravosodje in na Vrhovnem Državnem tožilstvu Republike Slovenije, ki se nanašajo na delo državnega tožilstva. Državni svet meni, da obstajajo primeri, ko državni tožilec nima osnove za pregon pa le tega nadaljuje, oziroma ima osnovo za pregon, pa tega ne stori. Vrhovno državno tožilstvo priznava, da ne vodi evidence o primerih, v katerih državni tožilec nima zakonske podlage za vložitev obtožnega akta, zato ta podatek tudi ni zajet v poročilu o delu državnih tožilcev . V letu 2003 so tožilstva sprožila postopek zoper 14.752 oseb. Zaradi pomanjkanja evidence o gornjih primerih obstoji verjetnost, da so med njimi tudi primeri, ki si pregona ne zaslužijo ali vsaj ne na taki podlagi, kot je navedena. Preiskavo je potrebno obravnavati ob upoštevanju dejstva, da Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije ocenjuje, da so tožilstva kadrovsko dovolj zasedena in da je zakonodaja s tega področja ustrezna in primerljiva z drugimi državami Evropske unije. Disciplinskih postopkov pravzaprav ni zaslediti v tožilskih vrstah, saj tožilci večinoma pred tem iz njih že odidejo. Po drugi strani pa takšno ravnanje podpira samo Vrhovno državno tožilstvo, saj se pri večini stvari nedopustno opira na drugi odstavek 42. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT - Ur.l.RS, št. 63/94), ki določa, da državnega tožilca ni mogoče klicati na disciplinsko odgovornost za mnenja, ki jih je dal pri delu v zadevi, ki jo je obravnaval. Sem vsekakor ne sodijo zadeve, ki bi jih moral obravnavati in primeri, kjer ne gre zgolj za dajanje mnenj ter vse ostale kršitve dolžnosti državnega tožilca ali ugleda in dostojanstva funkcije državnega tožilca (argumentum a contrario in 1. odstavek 42. člena ZDT). Uvedbo disciplinskega postopka zoper državnega tožilca pa ima pravico zahtevati generalni državni tožilec in minister za pravosodje (3. odstavek 42. člena ZDT). Državna tožilstva so kot del pravosodja samostojni državni organi; njihov položaj in medsebojna razmerja ureja zakon o državnem tožilstvu. Sredstva in druge pogoje za delo državnih tožilstev zagotavlja Republika Slovenija (3. v zvezi z 2. odstavkom 5. člena ZDT). Varuh človekovih pravic pa ugotavlja, da prejme letno daleč največ pobud prav s področja pravosodja in to predvsem v povezavi s sodnimi postopki. Ne glede na navedeno samostojnost njihovo delo ni popolnoma neodvisno od celotnega pravnega reda, kateremu se morajo podrejati vsi ljudje na območju Republike Slovenije. Zakonsko podlago za politično odgovornost dajejo predvsem naslednja določila: državnotožilski red predpiše minister, pristojen za pravosodje na predlog generalnega državnega tožilca Republike Slovenije. Za uporabo državnotožilskega reda sprejema minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca, obvezna navodila in neobvezne razlage, ki se objavijo v notranjem tožilskem glasilu in pošljejo državnim tožilstvom (4. v povezavi s 3. odstavkom 7. člena ZDT). Državnotožilski red pa med drugim vsebuje tudi zelo pomembne določbe, ki se nanašajo na notranjo ureditev državnih tožilstev, dodeljevanje in odvzem zadev državnim tožilcem, pravila pisarniškega poslovanja, vodenje vpisnikov in imenikov ter evidenc, poslovanje v zadevah državnotožilske uprave , obveščanje ministrstva, pristojnega za pravosodje , pravila o izvajanju in nadzoru materialnega in finančnega poslovanja, pravila o rednem opravljanju zadev in poročanju, pravila o vodenju statistike in druga vprašanja v zvezi z notranjim poslovanjem državnih tožilstev. Po 10a. členu ZDT generalni državni tožilec v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, izda podrobnejše navodilo za organizacijo in delo posebne skupine. Po 10b. členu potrebno število mest državnih tožilcev v skupini določi na predlog generalnega državnega tožilca minister, pristojen za pravosodje. Če narekujejo okoliščine, v katerih bi bilo ogroženo ali onemogočeno pravočasno izvajanje funkcij državnega tožilstva, zlasti zaradi izredno povečane delovne obremenitve ali odprave večjih zaostankov pri delu, sme po 36. členu ZDT generalni državni tožilec odrediti premestitev državnih tožilcev. Po 55a. členu ZDT se lahko generalni državni tožilec odloči, da se posamezne zadeve ali pravni problemi obravnavajo v obliki kolegijskega dela, po 55b. členu ZDT pa lahko minister, pristojen za pravosodje zahteva, da se na kolegijih državnih tožilstev obravnavajo načelna vprašanja državnotožilske uprave ali njenega nadzora. Po drugem odstavku 61. člena ZDT lahko minister, pristojen za pravosodje v zvezi z izvrševanjem svojih pristojnosti zahteva, da mu državna tožilstva poročajo o zadevah, ki jih obravnavajo. Po 64. členu ZDT daje generalni državni tožilec splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev, ki se nanašajo na enotno uporabo zakona pri državnih tožilstvih in na izenačevanje politike pregona. Pri opravljanju pravosodnega nadzora lahko po 66č. členu ZDT izvršujejo vpogled v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva uradniki ministrstva, pristojnega za pravosodje, na podlagi pooblastila, ki jim ga izda minister, v navzočnosti vodje državnega tožilstva oziroma skupine ali državnega tožilca, ki ga vodja za to pooblasti. Pri opravljanju tega dela so uradniki ministrstva dolžni varovati tajnost vseh pridobljenih podatkov. Posredujejo jih lahko le ministrstvu ali drugim državnim organom, ki imajo z zakonom določeno pristojnost za njihovo uporabo. Sodišče oziroma Državni zbor Republike Slovenije lahko zahteva listine iz prejšnjega odstavka na vpogled, kolikor se nanašajo na predmet kazenskega postopka oziroma na parlamentarno preiskavo. Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Ministrom lahko daje obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Ministri morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike (14. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije). Generalnega državnega tožilca imenuje Državni zbor na predlog Vlade RS (17. člen ZDT). Določbe kažejo, da si predsednik vlade, minister, pristojen za pravosodje in generalni državni tožilec delijo najpomembnejše naloge glede delovanja državnega tožilstva, zaradi česar prevzemajo tudi največjo politično odgovornost. Vsi pravni instituti so rezultat posameznih ali skupinskih političnih odločitev; tako tudi vsa ravnanja, ki so na voljo ministrstvu za pravosodje in tožilstvu. Ne/učinkovitost pravnih institutov pa povratno učinkuje na politiko in njene odločitve. Od parlamentarnih postopkov se odgovornost za učinkovitost delovanja nadalje prenaša na vlado in v primeru tožilstva, na ministrstvo, pristojno za pravosodje in Vrhovno državno tožilstvo. Glede na zgoraj navedena določila ima ministrstvo za pravosodje dovolj velika pooblastila za nadzor dela nad tožilstvom, pa do sedaj ni bistveno ukrepalo. Pojav najbolj razvpitih gospodarskih zadev vsekakor priča in zahteva, da se spremeni 10. člen ZDT, ki določa, da se pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije ustanovi skupina državnih tožilcev za posebne zadeve zgolj za pregon storilcev kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala, ne pa tudi nekaterih gospodarskih zadev , ki lahko po težavnosti odkrivanja in preganjanja prekašajo težavnost nekaterih kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala. Odgovorni nosilci javnih funkcij so se do tega problematičnega in zahtevnega področja do sedaj obnašali bolj ali manj ignorantsko, na kar kaže tudi število odkritih krivcev in višina povračil oškodovancem s področja gospodarskega kriminala. Vsa omenjena določila, kakor tudi določbe o strokovnem nadzoru in nadzorstvenih pritožbah naj bi na prvi pogled zagotavljale, da se nepravilnosti ne bi smele dogajati. Pretekli dogodki, ki so se zgodili v okviru odmevnejših zadev pa kažejo, da pravila, še bolj pa njihovo izvrševanje, ni dovolj učinkovito in ne omogoča pravočasnega zaznavanja težav, ki se pojavljajo pri delovanju državnega tožilstva. Ne/vodenje in hitrost vodenja postopkov v primeru SIB banke, Oriona, Zbiljskega gaja, Rdečega križa ter drugih primerov, kaže na nezadovoljivo sistemsko rešitev ukvarjanja s takšnimi področji. Največ težav in nepravilnosti, ki se dogajajo v okviru državnega tožilstva poznajo sami državni tožilci. Ti pa za razkrivanje nepravilnosti nimajo na voljo ustreznih institutov in postopka, ki bi zagotavljal njihovo zaščito pred kakršnimikoli negativnimi povračili s strani predstojnika organa, delodajalca ali drugih oseb . Zaščita človekovih pravic si zasluži največjo zaščito, zato odločitev sodišča (ki navadno sledi dolgoletnim postopkom) o oprostitvi obdolženca ali zavrnitvi obtožbe, nikakor ni zadovoljiva rešitev. Udeležencem v postopkih ni omogočena seznanitev s splošnimi navodili za ravnanje državnih tožilcev, ki se nanašajo na enotno uporabo zakona in z obveznimi splošnimi navodili za ravnanje državnih tožilcev in državnega tožilstva (64. člen ZDT), čeprav imajo lahko ta navodila eksterne učinke z vplivom na druge udeležence v postopku . Sistem nadzora nad delom se mora na podlagi zakonodajne ravni šele udejanjiti tudi v praksi. Eno je ureditev na normativni ravni, drugo je njeno izvajanje. Preiskava naj poda odgovore na naslednja eksemplifikativno našteta področja: - zagotovitev učinkovitega pregleda nad osnovami za pregon/odstop od pregona, Če tožilec slabo vodi postopek pregona, je lahko dolgotrajen ali zelo kratek. Prav nepristransko, pošteno in kakovostno sodelovanje v postopku vseh strani, brez nepotrebnega odlašanja pa je tisto, kar javnost in posamezniki utemeljeno pričakujejo. Nepravilnosti se ne pojavljajo, če je v prvi vrsti vodja tožilstva pozoren na to, da tožilci skrbno, vestno in odgovorno opravljajo svoje delo, kar se od njih tudi pričakuje. Nadzor ne bi smel biti posebej zapleten, saj že vpogled v vpisnike pokaže, kaj se dogaja s spisom, ki je bil tožilcu dodeljen. Če je torej tožilcu uspelo v omari imeti več sto nerešenih spisov, gre del odgovornosti pripisati tistemu, ki nadzor opravlja, to pa je v prvi vrsti prvi vodja tožilstva. Le ta ima na voljo institut premestitve če to narekujejo okoliščine, v katerih bi bilo ogroženo ali onemogočeno pravočasno izvajanje funkcij državnega tožilstva, zlasti zaradi izredno povečane delovne obremenitve ali odprave večjih zaostankov pri delu. V primeru Železnik te določbe generalni državni tožilec očitno ni uporabil. Državni svet meni, da predvsem zaradi tega, ker ni zagotovljena ustrezna evidenca, ki bi omogočala opozarjanje na takšne primere. Če le ta obstaja, pa je odgovornost še toliko večja. Že sum je dovolj, da se zaščiti ne samo pravosodni sistem v celoti, pač pa tudi vsakega posameznika pred nezakonitim delovanjem državnega organa. Posameznikom bi morali omogočiti, da lahko opozorijo na napake tožilca, predlagajo uvebo disciplinskega postopka, zamenjavo tožilca, če bi tožilec slabo vodil pregon (t.i. mali processus, mali postulo) ali mu pomagajo v smislu stranske intervencije (t.i. amicus curiae ??? prijatelj sodišča). Državni svet verjame, da bodo institucije, tudi z novimi vodji po volitvah v državni zbor, zmogle zaščititi temeljne vrednote demokratične ureditve naše družbe in zaščititi tudi večino državnih tožilcev, ki delajo ali bi hoteli delati drugače. Z večanjem zavedanja o pomenu človekovih pravic je še toliko bolj pomembno, da so znotraj vsakega sistema učinkovito urejene pritožbene in nadzorne poti, ker brez tega ni učinkovitega uveljavljanja in zavarovanja teh pravic. Te poti bodo dobro urejene takrat, ko bodo ljudje imeli zaupanje vanj. Dokler pa bo prevladujoč vtis, da cehovstvo onemogoča, da bi posameznik v razumnem roku prišel do poštenega rezultata, toliko časa najverjetneje ne bomo imeli odgovora niti na zgoraj omenjene primere. Državni svet zahteva uvedbo parlamentarne preiskave, ki naj ugotovi organizacijske, sistemske pomanjkljivosti, pomanjkljivosti nadzorstvenih mehanizmov nad delom tožilstva in v okviru tožilstva, njegovimi kadri in sredstvi ter prispeva k temu, da bo možen učinkovit pregon tam, kjer je potreben in čim bolj hitro odpravo dejanj, ki škodijo Republiki Sloveniji in njenim državljanom. Predlagana zahteva je bila sprejeta (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Predsednik je za poročevalca na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles predlagal državnega svetnika Jožeta Ilca. Predlog je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 5. točki dnevnega reda: Zapis s posveta, ki je bil 6.12.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 2.2.2005. Zaključke posveta je pripravila Komisija DS za družbene dejavnosti. Zaključke so prejeli s pošiljko 11.2.2005. Zaključke posveta so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala Marija Perkovič. Razpravljala sta Ivan Bukovec in Petra Kersnič. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklepe: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16.2.2005, na osnovi prvega odstavka 85. a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) ob oblikovanju zaključkov s posveta Izenačevanje možnosti invalidov sprejel naslednje S K L E P E:
Predlagani sklepi so bili sprejeti (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 6. točki dnevnega reda:* Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 6/05 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Predlog zakona za razširitev dnevnega reda Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo so prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo so prejeli s pošiljko 11.2.2005 in danes na klop. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je podal Minister za javno upravo dr. Gregor Virant. Stališče Komisije za družbene dejavnosti in stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal dr. Zoltan Jan. Stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije, mag. Adolf Zupan. Razpravljali so prof.dr. Janvit Golob, Marjan Maučec, Branko Kodrič, Milan Ozimič, prof.dr. Alojz Križman, Ivan Bukovec, mag. Stojan Binder, Štefan Teraž, Jožef Jeraj, prof.dr. Jože Mencinger, Jože Ilc, Doro Hvalica, Vincenc Otoničar, mag. Zlatko Jenko. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme sklep, kot ga je predlagala Interesna skupina negospodarskih dejavnosti in sicer: Interesna skupina negospodarskih dejavnosti podpira mnenje komisije za družbene dejavnosti k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih in predlagala, da ga državni svet sprejme kot mnenje državnega sveta. Predlagan sklep ni bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 12 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali). - - - Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme sklep, kot ga je predlagala Komisija za politični sistem in sicer: Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16.2.2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (ZJU-A) Državni svet se je seznanil s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (ZJU-A). Državni svet poudarja, da mora imeti Vlada Republike Slovenije ljudi, s katerimi bo lahko nemoteno delovala in pri katerih bo uživala zaupanje. Cilj predloga zakona je operativna učinkovitost vlade in nemoteno delovanje vladnega kolektiva, ki pa je možno le z elementarnim razumevanjem. Državna uprava ne more delovati brez hierarhije in odgovornosti, kar se vidi tudi na področju delovanja lokalne samouprave v razmerjih med županom in direktorjem občinske uprave. Državni svet je po posvetovanju sprejel s k l e p, da v celoti podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (ZJU-A). Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 10 jih je bilo proti in 3 so se glasovanja vzdržali). Predsednik je zaključil 30. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim,. ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
30. seja Državnega sveta Republike Slovenije |