Pobuda mag. Blaža Kavčiča in Petra Požuna za čimprejšnjo vložitev predloga zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 20. 2. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnih svetnikov mag. Blaža Kavčiča in Petra Požuna za čimprejšnjo vložitev predloga zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da se predlog zakona o duševnem zdravju čim prej vloži v zakonodajni postopek.

Obrazložitev:

Pobuda temelji na dopisu, ki ga je Odbor svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Republike Slovenije poslal predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije s ciljem, da Državni svet pozove Vlado Republike Slovenije, da  čim prej  vloži v zakonodajni postopek Predlog zakona o duševnem zdravju.

Državni svet je bil seznanjen z dopisom Odbora svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Republike Slovenije, v katerem so združeni svojci iz društev in nevladnih organizacij ATON, FENIKS, HUMANA, OZARA, ŠENT in VEZI, ki pokrivajo interese svojcev na področju celotne Slovenije. V dopisu so  podane ugotovitve in argumenti za  čimprejšnji sprejem Predloga zakona o duševnem zdravju in kronologija priprave Predloga zakona o duševnem zdravju.

Državni svet je bil seznanjen tudi s stališči in mnenji društev ŠENT in OZARA, ki delujeta v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva in osebam s  težavami v duševnem zdravju nudita izvenbolnišnične oblike psihosocialne rehabilitacije in podpore. Z individualnim pristopom in skupnim načrtovanjem jim omogočata vnovično vključitev v družbeno in delovno okolje ter prispevata k njihovi boljši opremljenosti za samostojno in kakovostno življenje. OZARA namenja posebno skrb tudi podpornim programom ter programom samopomoči in zagovorništva za osebe s težavami v duševnem zdravju in njihove svojce.

Državni svet ugotavlja, da so svojci oseb s težavami v duševnem zdravju in nevladne organizacije s prostovoljci v Sloveniji glavni nosilci bremen oseb z duševnimi težavami.  Največje breme pa vsekakor nosijo svojci, ki vsakodnevno doživljajo težke stresne situacije, ki prizadevajo tudi njihovo zdravje in jih potiskajo v socialno izolacijo.

Predlog zakona o duševnem zdravju so pripravljali 14 let in ko je bil konec oktobra lani usklajen tako z uporabniki kot tudi z medicinsko stroko ter bi ga moralo Ministrstvo za zdravje vložiti v zakonodajni postopek,  je obležal v medresorskem usklajevanju Vlade Republike Slovenije.

Državni svet ugotavlja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-60/03-20, z dne 4. 12. 2003, razveljavilo določbe 70. do 81. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in Uradni list RS, št. 87/02), ki so urejale postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, ker so bile v neskladju z Ustavo. Zakonodajalcu je določilo, da mora neskladnost odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, to je bilo dne 23. 6. 2004. Državni zbor Republike Slovenije odločbe Ustavnega  sodišča Republike Slovenije ni uresničil.

Državni svet se je seznanil tudi z dopisom Varuhinje človekovih pravic, ki opozarja na potrebo po takojšnjem sprejemu tega predloga zakona. Prav tako je Komisija za duševno zdravje pri Evropski Uniji priporočila Sloveniji, da področje oseb s težavami v duševnem zdravju čim prej zakonsko uredi. Področje duševnega zdravja mora biti urejeno tako, da bodo upoštevani evropski standardi etike v zdravstveni oskrbi ter humanost in demokratičnost storitev ob spoštovanju načel, ki zagotavljajo temeljne pravice posameznika.

Zakon o duševnem zdravju bi osebam z duševnimi težavami zagotovil enakopraven in enakovreden položaj v družbi. Na podlagi tega zakona bo možno pripraviti Nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki naj bi urejal potrebe oseb s težavami v duševnem zdravju za dostojno bivanje in delovanje v družbi. Zakon nujno potrebujemo tudi zaradi pomanjkljive zakonske ureditve tega področja in varstva ustavnih pravic, ki se omejujejo pri neprostovoljni hospitalizaciji oziroma pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah.

Državni svet ugotavlja, da Ministrstvo za zdravje krši 2. člen Ustave Republike Slovenije s tem, da kljub odločbi Ustavnega sodišča, priporočilom evropske komisije, zahtevam stroke in svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju, ne vloži Predloga zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek. 

Državni svet opozarja, da Ministrstvo za zdravje v predlogu Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 na strani 24 kot eno izmed prednostnih področij navaja tudi duševno zdravje.

Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje naj v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) na pobudo odgovorita v tridesetih dneh.