Mnenje k dopolnjenemu predlogu zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji, dne 7. 7. 2004, ob obravnavi dopolnjenega predloga zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) - druga obravnava, sprejel

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k dopolnjenemu predlogu zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira in se zavzema, da se čimprej zaključi zakonodajni postopek, ki poteka že štiri leta.

Državni svet je uvodoma ugotovil, da prvotno mnenje Komisije državnega sveta za družbene dejavnosti k predlogu zakona ni več možno upoštevati za razpravo na seji državnega sveta zaradi dopolnjenega predloga zakona o javni rabi slovenščine za drugo obravnavo, ki ga je nap podlagi 1. odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravil Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport in v katerem je navedeni odbor upošteval predvsem pripombe Zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je delno že upoštevala pripombe Gospodarske zbornice Slovenije in tudi nekatere amandmaje Vlade Republike Slovenije.

Državni svet je na podlagi poročila Komisije za družbene dejavnosti v razpravi ugotovil, da:

• je pripomba komisije k 1. členu v dopolnjenem predlogu zakona delno upoštevana, saj spreminja prvi stavek tega člena s spremenjenim vrstnim redom, da je slovenski jezik uradni jezik Republike Slovenije, kar posredno pomeni, da slovenščina ima status državnega jezika. Prvi odstavek pa se na koncu dopolnjuje s formulacijo "in kadar določbe mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, posebej dopuščajo tudi rabo tujih jezikov", kar pomeni, da se le v nekaterih posebnih primerih dopušča tudi raba tujih jezikov.
  V drugem odstavku 1. člena pa je izrecno upoštevana pripomba komisije, da je
  slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije;
• pripomba komisije, da se doda 1.a člen v odboru državnega zbora, ni upoštevana, čeprav ga je predlagala v svojih amandmajih tudi Vlada Republike Slovenije, iz razloga, da pomen posameznih izrazov urejajo nekatere določbe tega predloga zakona in jih ni smiselno v takem številu navajati, saj sodi njihov pomen bolj v obrazložitev predloga zakona in verjetno ni nujen za razumevanje posameznih določb;
• pripomba komisije k 2. členu v odboru državnega zbora ni bila upoštevana, ker po njihovem mnenju ni potrebno posebej navajati tistega, kar ta predlog zakona ne predpisuje;
• je pripomba komisije k 3. členu za spremembo opredelitve jezika narodnih skupnosti v celoti upoštevana, vendar z dopolnitvijo na koncu stavka "in v skladu z določbami posameznih področnih zakonov", kar je predlagala Komisija državnega zbora za narodni skupnosti in kot je pripomnila Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, da predlagana določba ni zadostna za vsa področja, ki jih ureja ta zakon;
• pripomba komisije k 5. členu ni bila upoštevana, da se na koncu besedila tretjega odstavka formulacija "skladno z zakonom" nadomesti, ker naj bi bila premalo določna. Pač pa je odbor državnega zbora črtal celotni prvi odstavek zato, ker naj bi bila opredelitev glede na 11. člen Ustave Republike Slovenije nepopolna;
• pripomba komisije k 20. členu ni bila upoštevana, ker je odbor državnega zbora sledil pripombam Zakonodajno-pravne službe državnega zbora in določbo preoblikoval glede na 12. člen ZGD, po kateri je firma le ime, s katerim družba posluje in glede na določbo 31. člena ZGD, da ima podružnico lahko le družba, ne pa firma;
• pripomba komisije k 22. členu ni bila upoštevana v prvem odstavku tega člena, temveč v tretjem odstavku v amandmaju vlade, da se za besedo "izbiri" vrine izraz "in uporabi tujega jezika", kar pripomore k natančnosti določbe;
• pripombi komisije k 28. členu in novem 28.a členu, ki opredeljujeta status državne komisije za slovenski jezik in njene naloge zaradi večje možnosti spodbujevalne vloge predlagane komisije in njene priprave nacionalnega programa za jezikovno politiko, odbor državnega zbora ni upošteval, ker ga tudi vlada ni vključila v svoje amandmaje;

Državni svet je ugotovil, da je namesto gornje spremembe odbor državnega zbora smiselno upošteval v spremenjenem 29. členu željo po bolj jasnem statusu koordinacijskega posvetovalnega medresorskega telesa pri Vladi Republike Slovenije s tem, da je nadomestil zadnji stavek z besedilom: "Akt o ustanovitvi tega telesa, njegovo sestavo in pristojnosti sprejme Vlada Republike Slovenije", kar vsekakor pomeni jasneje določen status navedenega vladnega telesa.

Iz istega razloga tudi ni upoštevana pripomba komisije k 30. členu, v katerega naj bi se dodalo besedilo glede državne komisije za slovenski jezik.

* * *

Državni svet je glede na vložene amandmaje na dopolnjen predlog tega zakona ugotovil, da se amandma poslanske skupine Nove Slovenije k 1. členu delno pokriva v novem prvem odstavku s pripombo komisije iz prvotnega mnenja k predlogu zakona za drugo obravnavo, ker poudarja kulturnovrednostni pomen slovenščine, kot izhodišče za pravno urejanje njene javne rabe. V novem četrtem odstavku 1. člena pa slovenščini predpisuje tudi status državnega jezika in zato ga podpira.

Državni svet podpira amandma poslanske skupine Nove Slovenije k 1. a členu, ki določa pomen nekaterih izrazov tako, kot je bilo zapisano v pripombi v prvotnem mnenju komisije zaradi ustreznega razumevanja njihovega pomena in njihovih razmerij v tem zakonu.

Državni svet podpira tudi amandma poslanske skupine Nove Slovenije k 22. členu, ki se v celoti pokriva s pripombo komisije iz prvotnega mnenja, da se črta izraz "ali običajno" tako, da ostane besedilo za vejico: "kjer je to potrebno pa tudi v drugih jezikih".

Državni svet pa izrecno ne podpira amandmaja vlade k 33. členu za črtanje prvega odstavka, ker meni, da je ob ugotovitvi jezikovne neustreznosti garancijskega lista in navodil za uporabo nujno z odredbo ustaviti prodajo izdelkov. Iz obrazložitve vlade pa ni razvidno za kršitev katerega dokumenta EU bi v tem primeru šlo oz. je sklicevanje na Zakon o varstvu potrošnikov premalo obvezujoče.