(27. maj 2009)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 16.01.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ta trenutek sklepčnost še ni zagotovljena, zato bomo še kakšno minuto počakali. Nadaljevali bomo ob 16.15, če bo zagotovljena sklepčnost. Tako da prosim, da ste takrat vsi v sejni dvorani.
(Seja je bila prekinjena ob 16.03 in se je nadaljevala ob 16.12.)
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani svetniki, spoštovani vabljeni! Pričenjam 8. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Za današnjo sejo so se opravičili mag. Dušan Črnigoj, Peter Vrisk, mag. Dušan Semolič, prof. dr. Jože Mencinger, mag. Stojan Binder in Boris Popovič.
Na sejo je bil vabljen dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
O sklicu izredne seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda dr. Pavla Gantarja, in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem dne 26.5.2009 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji:
1. Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami.
Podan pa je bil predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, da dnevni red seje razširimo s točko "Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije".
Prehajamo na odločanje o razširitvi dnevnega reda. Ugotavljamo prisotnost. (22 prisotnih.)
Kdo se strinja z razširitvijo dnevnega reda? (9 članov.) Kdo je proti razširitvi dnevnega reda? (13 članov.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev dnevnega reda ni bil sprejet.
Glede na to odločitev, prehajamo na odločanje o dnevnem redu, kot je bil predlagan, in sicer: Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (21 prisotnih.)
Kdo je za? (19 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SOOBSTOJU GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN Z OSTALIMI KMETIJSKIMI RASTLINAMI.
Državni zbor je zakon sprejel na 6. seji v četrtek, 21. maja 2009, in vam je bil naslednji dan posredovan po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Dragom Žuro ste prejeli s sklicem na klopi. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (poročilo komisije ste prejeli na klopi). Prosim, da morebitne predloge amandmajev vložite v pisni obliki. Pri obravnavi te točke dnevnega reda pozdravljam dr. Milana Pogačnika, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Tomija Rumfa, vodjo kabineta z ministrstva, gospoda Matjaža Kočarja, generalnega direktorja Direktorata za varno hrano, in dr. Alenko Zupančič, podsekretarko ministrstva.
Najprej sprašujem predstavnika predlagateljev predloga za odložilni veto, ali želi podati obrazložitev? Kolega Žura, izvolite.
DRAGO ŽURA: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Poskušal bom biti čim krajši in čim manj ponavljati tisto, kar je že zapisano pri samem zakonu, pri sami pobudi za veto in pri mnenju Komisije za prehrano. Skušal bom opozoriti na nekatere druge stvari, ki so bile zame vodilne pri tem, da sem prevzel iniciativo za veto na ta zakon.
Najprej bi omenil dve stvari, ki sta se mi zgodili danes tekom dneva. Več ljudi me je opozarjalo na nerodno situacijo, ki je sicer po eni strani resnična, da je Državni svet podprl ta zakon. Sem pa po drugi strani opazil veliko pripravljenost v širši javnosti, da se takoj pristopi k prenovi tega zakona, kar me je malo začudilo, vendar ne dajem neke večje teže na te pobude, ki se dogajajo danes pred glasovanjem o vetu.
Želel bi poudariti štiri principe, ki so bili zame najbolj pomembni, zakaj sem se odločil za to.
Dejstvo je, da z uveljavitvijo zakona dejansko formalno na nek način spustimo - bom malo karikiral - duha iz steklenice. Dejstvo je, ali dopuščamo gensko spremenjene organizme ali jih ne. Neke vmesne variante, kar naj bi bil ta zakon, se pravi, precej omejevalen, ni. Jih spuščamo, sicer pod oteženimi pogoji, ampak jih spuščamo. Zakaj je to za mene tako nesprejemljivo. Vsi vemo, da je v različnih člankih veliko raziskav, ki dajejo diametralno nasprotne izsledke. Se pravi, imamo raziskave, ki nedvoumno ugotavljajo, kako je to škodljivo na dolgi rok za človeka, za živali, za okolje, za vse. Po drugi strani imamo raziskave, ki govorijo diametralno nasprotno, da je to popolnoma neškodljivo, da je to dobesedno na nek način rešitev sveta in prihodnosti. Ravno to je tisto, kar me najbolj skrbi. Se pravi, ti diametralno nasprotni izsledki raziskav, kar na nek način kaže, da je znanost tu zelo razdvojena. In to je tisto, kar najbolj skrbi. Znanost nima nedvoumnih odgovorov, kakšne posledice bo to imelo čez čas. Se pravi, čez generacijo, dve, ali bo to dejansko vplivalo, ali bodo ti postopki ireverzibilni, se pravi, če se bo kasneje ugotovilo, da je to škodljivo, ali se bo dalo to popravljati ali ne. To so stvari, ki me najbolj skrbijo, zato tudi predlagam to, kar bom na koncu povedal.
Dal bi dva, mogoče ne najbolj primerna, ampak principa dveh primerov, ki kažeta, da je nujno treba ustaviti ta zakon: eden je kajenje, drugi so podnebne spremembe. Vsi se bomo spomnili, kako so raziskave dokazovale, danes tudi vemo, kaj so bili motivi teh raziskav, da je kajenje neškodljivo. Danes vsi vemo, kako je s kajenjem. In če bi takrat to vedeli bi gotovo se že takrat dosti bolj ostro obnašali do tega pojava, ne pa z vsemi temi problemi kot smo v zadnjih dveh desetletjih, najprej v Ameriki in kasneje še v Evropi, uspeli omejiti na podlagi dejansko dokazane škodljivosti tega.
Drugi primer so podnebne spremembe, ki mislim, da danes več ali manj že vemo, da so dejstvo, vemo tudi kaj so povzročitelji. Zdaj pa se spet vrimo nekaj časa nazaj in se vprašajmo, če bi mi pred nekaj desetletji bili v funkciji, da se zavedamo, da bodo izpusti povzročili današnjo situacijo ali bi takrat imeli politični pogum in voljo, da bi preprečili to, da se ne ukvarjamo danes s posledicami pojavov, ki so se začeli takrat. Moje mnenje je, da smo na tem področju pred zelo podobnim izzivom. Se pravi, dopuščamo nekaj, za kar ne vemo, kakšne bodo posledice. In ne vemo, če bo možno popraviti te posledice. Zato se mi zdi nujno vstaviti ta zakon, pripraviti nov zakon, na podlagi katerega se bo uvedel dovolj dolg moratorij na izpust gensko spremenjenih organizmov v okolje in šele potem v okviru tega obdobja moratorija ugotoviti nedvoumno ali je to škodljivo ali ni to škodljivo. Glede na to, da je bil ta zakon enkrat že sprejeman po nujnem postopku, verjamem, da je tudi tak zakon možno še enkrat pripraviti po nujnem postopku. Ga sprejeti do jeseni in potem s tako sprejetim zakonom z moratorijem pred novo sejalno sezono priti do rešitve, kjer bomo z moratorijem preprečili, da se gensko spremenjeni organizmi spustijo v naravo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Drago Žura. Želi predstavnik predlagateljev besedo? Izvolite, gospod minister, dr. Milan Pogačnik.
DR. MILAN POGAČNIK: Spoštovani, gospod predsednik. Spoštovana gospa svetnica, gospodje svetniki!
Predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin se pripravlja že kar nekaj let v Republiki Sloveniji. In na žalost vse do prejšnjega tedna ni ugledal luč sveta. Zakaj gre? Gre za to, da do sedaj niso imeli nikakršne pravne osnove, da bi bilo kako vplivalo na prisotnost gensko spremenjenih rastlin v naši državi. Razlogi so bili številni, predvsem pa zaradi tega, ker smo želeli pripraviti tak zakon, ki bi po eni strani pokrival zahteve Evropske unije, ki pravi, da morajo biti vsem kmetovalcem omogočene enake možnosti in ../Nerazumljivo./... in ekološke, integrirane in seveda tudi tistim, ki bi želeli predelovati gensko spremenjene rastline, da morajo imeti enake možnosti pri pridelavi. Po drugi strani smo skupaj z neuradnimi organizacijami, s katerimi smo imeli številne razgovore in moram reči, da večina njih tudi tak predlagan zakon podpira. Smo želeli pripraviti tak zakon, ki bi na način resnično pripravil podlage, ki bi vplivale, ne dovoljevale, temveč ali spodbujale pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ampak le zagotovile pravni okvir, v katerem bodo upoštevanja pravil soobstoja in omogočena za vse oblike kmetovanja. Tudi zaradi tega, ker kot člani Evropske unije ne moremo izključiti nobenega tipa kmetovanja in tudi ne moremo prepovedati pridelovanja gensko spremenjenih rastlin. Zelo enostavno bi bilo, če bi preprosto lahko sami določili, da pridelave gensko spremenjenih rastlin v naši državi ne bo. Lahko pa to z nacionalno zakonodajo močno uredimo in ravno to je predmet tega zakona. In namen zakona in zakon je tudi tako bil predstavljen in sprejet v Državnem zboru je, da je v skladu z evropsko zakonodajo vsakemu pridelovalcu možna izbira med ekološkim, komercialnim, integriranim pridelavo in pridelavo genetsko spremenjenih rastlin, enako da bodo imeli ob upoštevanju predpisov o sledljivosti in označevanju, da bodo imeli možnosti izbire med genetsko spremenjenimi organizmi in tudi negenetsko spremenjenimi izdelki in da damo pravno podlago za izvajanje načela, povzročitelj plačan in seveda tudi plačilo odškodnin v primeru nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v komercialnih, integriranih ali ekoloških pridelkih. Predlagatelj veta je kot eden izmed glavnih razlogov za nujni postopek navajal, da se prepreči tožba proti Republiki Sloveniji. To preprosto ni en ali pa edini razlog. Preprosto moramo vedeti, da je 15 držav, skupaj z našo, do sedaj sprejelo tak zakon teorije, soobstoj gensko spremenjenih rastlin v naši državi. Mi smo že prej imeli in že imamo pač v veljavi Zakon o ravnanju gensko spremenjenih rastlin, ki povzema direktivo iz leta 2001. In v tej direktivi so tudi določeni varnosti pridržki, ki jih je mogoče uveljavljati. Torej ti lahko uveljavljaš varnostni pridržek za določeno uporabo določene rastline, ne moreš pa generalno prepovedati, kot sem rekel, pač pridelavo gensko spremenjenih rastlin. In zaradi tega smo mi imeli dolgotrajna usklajevanja s komisijo, dosegli, da so stvari pravzaprav zelo dobro pripravljene. Na koncu koncev je treba pisno soglasje okoljskih pridelovalcev, da se strinjajo s tako pridelavo. Tudi smo zagotovili z uredbami, katere so v pripravi na osnovi notificiranja tega zakona, ta zakon je treba, da še notificira komisija, da bodo določeni varnostni pasovi, ki bodo nekako razločevali sejanje gensko spremenjenih in gensko nespremenjenih rastlin. Do sedaj te omejitve ni bilo in vsak je lahko pravzaprav uporabil, je lahko sejal gensko spremenjene rastline. Z dovolitvijo tega zakona to ne bo več mogoče. To je ta bistvena sprememba, ki se z uveljavitvijo te zakonodaje dogaja. Mi smo imeli po eni strani srečo, da do sedaj je v Evropi dovoljena samo genetsko spremenjena koruza, ki je odporna proti koruzni vešči. Koruzna vešča se pri nas ni pojavljala. Res pa je, da sedaj v letošnjem letu ugotavljamo prisotnost koruzne vešče v Vipavski dolini zaradi dviga temperatur. V pripravi je drug hibrid gensko spremenjene koruze, in sicer za koruznega hrošča. Koruzni hrošč je večji problem v Sloveniji, kajti močno prizadene pridelovalce koruze in mi smo ravno zaradi tega, in tudi zaradi tega, ker je Slovenija v preteklosti nekako imela neprimeren, po moje, odnos do obdelovalnih površin in smo trenutno skorajda na zadnjem mestu v Evropi po obsegu obdelovalnih površin. Samo 800 kvadratnih njiv imamo na pridelovalca. Med tem, ko je meja nekega normalnega obstoja 2.000 kvadratnih metrov in da ima EU celo 2.500 kvadratnih metrov, tako daleč smo te stvari spravili, smo obsojeni na to, da ne moremo uporabiti kolobarja, uporabljamo monokulture. Te monokulture pa uporabljajo drugačne zaščite, zaradi tega, ker se razvijajo določeni zajedavci v tleh.
Skratka, kompleksen pristop je bil potreben pri pripravi zakona. In kot sem rekel ta zakon zakonsko urejuje področje. Onemogoča nekotrolirano in neorgnizirano gensko spremenjenih rastlin in v nadaljevanju s svojimi uredbami določa tudi varnostne pridruževalne(?) pasove v skladu s pravili, ki jih določa EU. Vse to je narejeno na strokovnih podlagah. Dali smo delati tudi določene raziskave, recimo, kako daleč se širi pelod koruze, bele in rumene, pa smo ugotovili, da se širi na 60 metrov. Uredba katere menimo pripravljati bomo upoštevali zelo verjetno evropske standarde, ki so 200 metrov za konvencionalnega pridelovalca in 300 metrov za ekološkega pridelovalca. Menim, da je zakon postavil pravne okvire, ki ureja to področje v naši državi. Jaz bi rekel, da sem zelo vesel priznanja katerega nam izrekajo druge evropske države. Recimo, ravno včeraj sem prejel pismo avstrijskega ministra za kmetijstvo gospoda Bjelakoviča(?), ki pozdravlja sprejetje novega slovenskega zakona, ki ureja pridelavo gensko spremenjenih rastlin. Pravi, da se je Slovenija odločila .../Nerazumljivo./ strogim določilom glede pridelovanja gensko spremenjenih rastlin in meni, da je zelo pomembno in pozdravlja slovensko restriktivno ureditev, ker je tudi za avstrijske pridelovalce pomembno, da sosednje države uredijo to občutljivo vprašanje. Slovenija je petnajsta država v EU, ki sprejema tako zakonodajo. Drugje ni nobeni kakšnih posebnih prepovedi glede tega. S tem se soočamo. In do sedaj teh prepovedi ni bilo. Lahko je vsak kupil seme in ga posejal. Pravzaprav je ozaveščenost tudi slovenskih kmetovalcev in kmetovalk, da tega niso storili. Pri tem ko smo mogoče manj uspešni pri vsebini živil, ki prihajajo na naše police glede surovin iz katerih so izdelane.
Menim, da je na ta način Vlada uredila to področje in zaradi tega menim, da je odložilni veto v tem primeru nepotreben. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, spoštovani gospod minister. Želi poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano besedo? Izvolite, kolega Cvetko Zupančič.
CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem državnim svetnikom, svetnici in ministru za kmetijstvo. Komisija se je sestala ob 15. uri. V razpravi, ki smo jo imeli, so vsi člani komisije razpravljali. Po razpravi je bil sprejet sklep, da komisija ne podpira tega veta, da je, kot je bilo že na prejšnji komisiji ugotovljeno, ta zakon tisti, ki to problematiko, ne bom rekel razrešuje, ampak da jo spravlja v zakonske okvire, da na tem področju do sedaj nismo imeli zakonodaje, da je, kot je že minister povedal, ki je tudi bil na seji komisije, da je ta trenutek v Sloveniji možno uporabljati gensko spremenjene rastline, da ni ta trenutek nobenega nadzora dokler se ne sprejme ta zakonodaja, ki to zadevo ureja. Bilo je tudi ugotovljeno, da v primerjavi z evropskimi zakoni na tem področju dosti dobro. Moram reči, da je bilo na komisiji tudi nekaj pomislekov, vendar je bilo na glasovanju 6 članov komisije za in nihče proti.
Predlagam Državnemu svetu, da tega veta ne podpre.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Zupančič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Kolega Reven.
RASTISLAV REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, tudi ministru in ostalim iz ministrstva. Zaradi časovne stiske na komisiji, ko sem imel namen postaviti vprašanja, bom izkoristil to priložnost in postavil dva vprašanja, da bi mi razjasnili pojme.
Prvo vprašanje: Ali bo MKGP genetsko spremenjene rastline, ki jih bo dovolila EU v celoti vnesla v spisek geserov, ki bo za izdajo dovoljenj za dajanje na trg? Ali pa bo na tem spisku odločala široka strokovna javnost?
Drugo vprašanje: Kako bodo podzakonski akti oblikovani? Ali bodo dali tako imenovano tiho prednost do sedanji naravni pridelavi in eko kmetijstvu? Ali pa podzakonskih aktov sploh ne bo?
Prosim za odgovore na ta vprašanja, da se bom lažje odločil kako bom glasoval o tem vetu. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Želi še kdo drug besedo? Ja, kolega Klemenc.
MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem, posebej predstavnikom, gospodom iz ministrstva in posebej gospodu ministru! Jaz mislim, da zakon resnično ni slab, ni pa rečeno, da ne bi mogel biti še boljši. Vedno je tako, da je nekaj še lahko boljše, pa je verjetno tudi s tem zakonom tako. Na nek način bi ga v celoti podpiral, je pa res, da česarkoli se dan danes dotaknemo, ima vedno nek kapital prste vmes. Kapital ali pa bi rekel zahodni del sveta. In sedaj zaradi ene močne družbe, ki je ta tako imenovana Monsanto, se ukvarja sedaj cel svet z njo kako bodo oni to prodajali in pač živeli na račun tistih, ki pač si ne želimo te gensko spremenjenih organizmov. Sedaj, bilo je rečeno o tej koruzni vešči pa koruznemu hrošču nekaj. Jaz mislim, da s tem kolobarjenjem vendar se da tudi preživeti, sploh pa se bi jaz sam zavzel za to, da niti koruze ne bi več predelovali, vsaj ne v taki meri, ker točno vemo in so me kmetje opozorili, da lahko tudi z drugimi krmami preživijo svojo čredo. In ne nazadnje, s tem v okolje se vrača, kar je že dokaz, tudi mnoge živalske vrste, predvsem pa ptiči, ki tega zastrupljanja okolja ni toliko več - tam na tem področju ni te koruze - ampak dobro. Govorimo o temu, o tej problematiki, na eni strani ta GSO, po drugi koruza in škropiva.
In če bi se dotaknil teh pasov, najprej bi se dotaknil tega 6. člena zakona, sedmega odstavka, ko govori, da vlada določa posamezne varstvene pasove. Nekaterim je to nekoliko sporno, da bo to pač politična odločitev, ampak vedno je tako, da je v vladi politična odločitev, da potem pa stroka bo ali pa ne bo tukaj prisotna. Te varstvene pasove pa bi si želel, da bi bili še večji kot pa se na nek način obljublja ali pa so nekje že določeni. Poglejte, ko se je sprejemal zakon v katerem omenjamo hmel, je nastal marsikje problem, sploh pa v naši lokalni skupnosti in so me ljudje cukali za roka, pravijo, povej ko boš kje moral priti s kom v stik, da je 20 metrov pa vendar premalo. Nekoga, ki sadi hmel 20 metrov, do zgradbe lahko zasadi hmel, ki ga potem vehementno škropi. In sedaj jaz verjamem na nek način tistemu monitoringu, na nek način ne, razpravljam pa zato o tem, da bi se ti pasovi potem še tudi, kolikor bi bilo mogoče razširili. Vemo pa, da so doline pri nas ozke, nekje je malo več, ampak večinoma je pa to problem.
Kar se pa tiče današnjega veta je pa tako. Meni se zdi, da je prav, da se o problemu razpravlja, da damo možnost ne nazadnje tudi neki civilni družbi, ki trdi, da se ni upoštevalo tistih njihovih 20 tisoč podpisov pa njihovih mnenj in je pregovor v Državni svet bil tisti, kjer smo poslušali to civilno družbo in prav je, da tudi danes nekaj več spregovorimo o tem, pa bomo seveda nakazali, da nam ni vseeno kaj se dogaja z našo hrano pa z našim okoljem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Klemenc. Želi še kdo drug od svetnikov besedo? Če ne... Ja, kolega Otoničar, izvoli.
VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Kolegica, kolegi, predstavniki ministrstva in ostali, civilna družba, kateri prisostvujete tej seji! Moram reči, da ta zakon podpira. Sedaj bom pa povedal zakaj. Duh iz steklenice je že kar nekaj časa ušel in ta duh je brez kontrole in s tem zakonom ta duh prav nekako kontrolira tim spraviti v prave vrste. Sam sem kmetovalec in vem kaj to pomeni, varovanje okolja. Pozdravljam tudi nekako skrb civilne družbe za zdravje ljudi, za zdravje narave in moram reči, da njihove pripombe, sigurno bo tudi ministrstvo kot tudi mi v naslednjih postopkih upoštevali, ker za zdravje ljudi in pa ohranjanje narave moram reči, da smo odgovorni nekako vsi. S tem zakonom, po razlagi ministrstva in tudi po prepričanju katerega sem preštudiral, moram reči, da se ta, s tem zakonom nekako ščitimo pridelovalce, tudi pridelovalce, ekološke pridelovalce, ker do sedaj kot je bilo že iz same razlage povedano, se lahko gensko spremenjeni organizmi, se lahko vnašali, ni bilo pa nobene kontrole. Zato je v interesu vsakega kmetovalca in pa tudi občana Republike Slovenije za zdravo življenje, da se nekaj takega sprejme. Ne vem zakaj je toliko skrbi okrog tega zakona, da s tem uzakonjamo neko pridelavo genske spremenjene hrane. To je že narejeno in s tem, kot je že sam minister poudaril in predhodniki, nekateri, se bo to kontroliralo, sedaj te kontrole. In ga ni inšpektorja, ki bi sedaj lahko prišel na njivo k meni, in če imam gensko spremenjeno na njivi, mi ne more nič narediti. Lahko povzročim škodo sosedom, lahko povzročim veliko škodo ekološkim pridelovalcem, ko bodo ugotovili, da je prišlo nekaj v njihove poljščine in odškodnino in pa odgovornost ne bo nosil nihče. Zato mislim, da ta zakon, ta veto ne podpremo, seveda pa bomo pozorni pri vseh nadaljnjih postopkih, podzakonskih aktih, kateri se bodo sprejemali na podlagi tega zakona. Tako da, jaz mislim, da bo tudi civilna družba, vsi, kateri si prizadevajo za ohranjanje tega, da bodo vključeni tako kot so bili vključeni v
pripravo tega zakona. Seveda nekateri so bili proti, nekateri so bili za, nekateri so sprejeli določene kompromise, da se je ta zakon sprejel in mislim, da prišlo je do nekega zakona, katerega pa na koncu koncev bi bilo treba uskladiti tudi z Evropsko unijo. Pri obrazložitvi Zelenih Slovenije z dopisom, moram reči, da nekatere razlage stojijo, nekatere tudi ne. Če bom jaz ugotovil, da to seme je predrago zame, seveda ga ne bom sejal, bom šel na neko drugo seme in ne bom sejal tega ekološkega semena. Kot je že predhodnik pravzaprav na Komisiji za kmetijstvo ugotovil, da 80% ljudi je proti gensko spremenjeni prehrani, nihče pa ne pogleda kaj v trgovini dejansko kupi. Moram reči, da mi kmetovalci, ko gremo nabavljati hrano za živino, moramo imeti točno evidenco kaj smo kupili in tudi gledati evidenco kaj v tej prehrani je. Ali je gensko spremenjena soja ali koruza in te zadeve in to moramo vse mi evidentirati in te evidence nam pregleda komisija. Če tega ne delamo, so zelo velike kazni in vam povem, da si marsikdo ne bi privoščil, da bi kršil to zakonodajo. Sedaj imamo pa še neko novo zakonodajo, katero pa nam bo le nekako dala pravo luč, kako ravnati, kdaj lahko sejemo in jaz bi dal na dušo, da ta zakon sprejmemo in pa seveda potem ne damo veta in pa pri nadaljnjih postopkih, pri sprejemanju in podzakonskih aktih bomo zelo pozorni in jaz sem prepričan, bo tudi Ministrstvo za kmetijstvo naše dileme, katere so bile tudi na Komisiji za kmetijstvo in pa danes, ko so bile slišane, upoštevale tukaj. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Otoničar. Želi še kdo od svetnikov besedo? Če ne, vas prosim oziroma gospod minister, če želite odgovoriti na posamezna vprašanja, sugestije, kar od tukajle. Izvolite.
MILAN POGAČNIK: Gospod predsednik, spoštovani! V tehničnem smislu bom odgovoril na vprašanja, ki so bila zastavljena.
In sicer vprašanje se je glasilo: Ali bo tudi Ministrstvo za kmetijstvo oziroma Slovenija potem, ko bodo na pozitivno listo uvrščeni določeni organizmi, zavzelo določeno strokovno stališče do teh organizmov oziroma sproščanja v slovenski prostor? Odgovor je absolutno da. Že jutri ob deseti uri bo prvi tovrstni sestanek s predstojniki znanstvenih institucij, ki so v skladu z uredbo že zadolženi za tako imenovano assessment oziroma oceno tveganja, ki jo imamo pravzaprav tudi v Sloveniji organizirano po modelu Evropske agencije za varno hrano in soočili se bomo ravno z vprašanjem, kako na najboljši možno način v skladu z znanjem, ki ga premora slovenska znanost, bomo spremljali in dajali tudi ocene na tem segmentu. Ocenjujemo, da je pravzaprav znanstveni odbor preozka organizacija, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in želimo pri teh ocenah zajeti čim večji nabor in iz vseh zornih kotov pravzaprav podati tudi strokovno mnenje.
Drugo vprašanje, ki se je nanašalo na to, kakšna je pravzaprav strategija oziroma ali bodo podzakonski akti tudi sprejeti. Seveda bomo morali v skladu z zakonom zelo temeljito pristopiti k pripravi teh podzakonskih aktov, tako kot je minister že govoril, ki bodo potem morali biti tudi notificirani. In tako, kot je bilo že večkrat povedano, bodo tudi pri teh podzakonskih aktih sodelovale nevladne organizacije, kajti gre za zelo občutljivo področje, in tako, kot smo delali do sedaj, bomo delali tudi v bodoče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Matjaž Kočar, generalni direktor Direktorata za varno hrano. Nisem vas uspel v naglici, ker vas je več z ministrstva, identificirati. Hvala lepa.
So še kakšna vprašanja morda glede na ta pojasnila? Če ne, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo... /Oglašanje v dvorani./ Proceduralno? Besedilo sklepa, o katerem odločamo, se vedno še prebere. Kolega Žura, izvolite.
DRAGO ŽURA: Hvala lepa še enkrat za besedo. Bom skušal zopet biti čim krajši.
Mogoče nek del naprej kot uvod, pa bo morda populistično zvenelo. Zadovoljstvo avstrijskega kmetijskega ministra nad našim zakonom je za mene prej razlog za skrb kot pa veselje, ker tisto, kar je interes Avstrijcev, je vprašanje, ali je interes nas. Ampak ne glede na to se bom vrnil na bistvo.
Posebej sem poudaril, da me skrbi, da s tem zakonom uradno, poudarek je na "uradno formalno", spuščamo duha iz steklenice. Vem, da je danes duh zunaj steklenice, vem pa, da je treba to preprečiti še za nekaj časa. Po drugi strani, kot sem rekel, niso nedvoumni izsledki, kakšne so posledice teh rastlin v okolju. In dokler mi nedvoumno ne vemo, ali je to škodljivo ali ne, enostavno mislim, da formalno tega ne moremo formalizirati, da se to dogaja v naravi. Zato glede na to, kako je bil ta zakon sprejet, mislim, da je možno še pravočasno sprejeti nov zakon, v okviru katerega se uvede rešitev z moratorijem za dovolj dolgo obdobje, da ugotovimo, ali je to škodljivo za okolje, za človeka, za živali, in se potem v skladu s temi nedvoumnimi ugotovitvami odločimo, ali bomo pustili gensko spremenjene organizme v okolju ali ne. Zato bom glasoval za veto.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo obrazložitev glasu. Naj pojasnim, preden preidemo h glasovanju. Glasovali bomo o predlogu zahteve s prvopodpisanim kolegom Žuro, ki se glasi, da se izglasuje veto. To pomeni, svetniki, ki veto podpirate, boste glasovali "za", svetniki, ki ne podpirate veta, boste glasovali "proti".
Na glasovanje dajem predlog zahteve, in sicer: Državni svet Republike Slovenije je na 8. izredni seji, 27.5.2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. seji 21.5.2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi rastlinami, kot ste ga prejeli na klopi. Ugotavljamo prisotnost. (21 prisotnih.)
Kdo podpira zahtevo? (3 člani.) Kdo je proti? (17 članov.)
Ugotavljam, da predlaganega odložilnega veta Državni svet ni sprejel.
Proceduralno? Prosim? V redu, sprejemam, ker ste takoj po izvedenem glasovanju signalizirali, da bi lahko bila težava.
Ponavljamo celoten postopek glasovanja. Ugotavljamo prisotnost. (22 prisotnih.)
Kdo podpira zahtevo za odložilni veto? (3 člani.) Kdo je proti? (19 članov.)
Ugotavljam, da predlaganega odložilnega veta Državni svet ni sprejel.
Zaključujem 8. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se vam zahvaljujem za sodelovanje in razpravo. Seja je zaključena ob 16.52.
(Seja je bila zaključena 27. maja 2009 ob 16.52.)
