Mnenje k predlogu Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet ugotavlja, da so predlagane rešitve rezultat večletnih zahtev in poskusov, da se pripravi in med socialnimi partnerji uskladi zakon, ki bi z ustrezno delitvijo dobička izboljšal socialni položaj delavcev, jih stimuliral ter krepil pripadnost družbi, po drugi strani pa tudi uveljavil davčne ugodnosti, ki jih je pripravljena priznati država in ki bodo pozitivno vplivale na poslovanje družbe in dvig konkurenčnosti.

Predlog zakona predvideva dve shemi udeležbe pri dobičku, in sicer denarno in delniško, pogoje za pridobitev davčnih olajšav ter postopek sklepanja pogodbe o udeležbi pri dobičku in način prenehanja veljavnosti pogodbe.

Predlog zakona določa, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavca kot za družbo, zakon pa se bo uporabljal za vse kapitalske družbe z izjemo določb, ki se nanašajo na delniško shemo in se uporabljajo le za delniške družbe, katerih delnice so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev.

Predlog zakona uveljavlja tudi omejitev, da se delavcem lahko izplača največ 20 % dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 % letnega bruto zneska plač, ki so bile izplačane v tem letu. Najvišji izplačan znesek na delavca je limitiran s 5.000 evri.

Denarna shema daje delavcu pravico do udeležbe pri dobičku in izplačila zneska v denarju, vključno z obrestmi na znesek dobička.

Z delniško shemo se družba zaveže, da bo delavcu izplačala pripadajoč znesek dobička v obliki navadnih imenskih delnic. Delnice lahko družba zagotavlja s povečanjem osnovnega kapitala ali s pridobitvijo določenega deleža lastnih delnic. Cena, po kateri se obračunajo delnice, ne sme biti nižja od zadnje tržne cene od že izdanih delnic družbe, kar pomeni povprečno ceno delnice, doseženo na organiziranem trgu v zadnjih dvanajstih mesecih pred pridobitvijo pravice do pripadajočega deleža. Razpolagalna pravica s tako pridobljenimi delnicami je omejena na tri leta.

Z vpisom pogodbe v register, ob izpolnjevanju drugih pogojev, družba in delavci pridobijo pravico do uveljavitve davčnih olajšav.

Družba delodajalka lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 ali 100 % pripadajočega zneska dobička (vključno z obrestmi), ki se po tem zakonu lahko izplača delavcem, pri čemer se davčna olajšava v višini 70 % uveljavi po poteku enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila in v višini 100 % po poteku treh let od sprejetja tega sklepa. Če je bila udeležba pri dobičku delavcem izplačana pred potekom enega leta od sprejetja tega sklepa, se olajšava ne more uveljavljati. Glede priznavanja odhodkov upravljanja zneska dobička, predlog zakona sledi ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov in prizna le 1 % zneska olajšave.

Dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Če je dohodek iz denarne sheme izplačan po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne všteva v davčno osnovo v višini 70 % tega dohodka, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od 30 % tega dohodka. Če pa je dohodek izplačan po poteku treh let, velja za prispevke za socialno varnost celotna oprostitev plačila. Če je dohodek iz denarne sheme izplačan pred potekom enega leta, se v davčno osnovo všteva v celoti, prav tako se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od celotnega dohodka. Enaka razdelitev velja za pripadajoče obresti.

Davčna obveznost ob odsvojitvi delnic iz sheme po treh letih se ugotavlja po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bojan Papič.