Vprašanji Borisa Šuštaršiča v zvezi s sprejemom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter nadzorom nad delovanjem obstoječe komisije za preprečevanje korupcije

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s sprejemom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter nadzorom nad delovanjem obstoječe komisije za preprečevanje korupcije, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča se glasita:

1. Kdaj se predvideva sprejem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (EPA- 926-V), ki je v Državnem zboru Republike Slovenije v postopku druge parlamentarne obravnave ter ali bo ta zakon po razglasitvi v Uradnem listu takoj tudi implementiran v praksi?
2. Kateri državni organ je pristojen za nadzor nad delovanjem obstoječe Komisije za preprečevanje korupcije po kriterijih strokovnosti iz pravnih, etičnih, resničnostnih in pravičnih vidikov?

Obrazložitev:

Obe vprašanji sta po svojem bistvu osredotočeni na to, da bo po sprejemu novega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sedanja Komisija za preprečevanje korupcije temeljito preoblikovana, kajti med drugim bo predsednik Republike Slovenije na podlagi 9. člena iz predlaganega seznama kvalificiranih s strani izbirne komisije imenoval predsednika in dva namestnika nove Komisije za preprečevanje korupcije. To je vsekakor pričakovana razvojna rešitev, saj dosedanja Komisija za preprečevanje korupcije ne zagotavlja več primerne objektivnosti, transparentnosti in strokovnosti.

V ilustracijo sedanjega stanja navajam dva zadnja karakteristična primera. Prvi primer subjektivnega delovanja predsednika Komisije za preprečevanje korupcije proti ministru za finance dr. Francu Križaniču je dobro obrazložen v novinarskem članku z naslovom "Kos proti Križaniču, drugič" (Delo mag, politični tednik št. 18 z dne 10. maja 2010; str. 16-18), iz katerega je razvidno, da je predsednik komisije Drago Kos kar dvakrat v izredno sumljivo kratkem času izdal korupcijsko obtožbo proti ministru Križaniču, pri čemer v obeh primerih obtoženi minister ni imel prav nobene pravice do obrambe, niti vpogleda v spis komisije oziroma tam zbrano gradivo, niti možnosti za udeležbo v postopku, tako da je Kos nedvomno posegel v ministrove ustavno zagotovljene osebnostne pravice in domneve nedolžnosti. Kos je še dodatno poskrbel za aktivno medijsko gonjo proti ministru s pomočjo "tabloidnega kvazi novinarstva" televizijske hiše Svet na Kanalu A ter zagrozil z objavo še drugih, hujših podatkov o dejanjih ministra, s čimer je javno priznal, da skriva dokaze ali podatke o možnem koruptivnem dejanju in jih ni po službeni dolžnosti predal organom pregona.

Drugi primer izrazito neobjektivnega ravnanja Draga Kosa pa je pobuda z dne 11. 1. 2010 in ponovna pobuda z dne 22. 4. 2010, ki ju je posredoval predsedniku Vlade Republike Slovenije, in sicer, da imenuje medresorsko delovno skupino, "ki bi pripravila ustrezne akte, ki bi urejali transparentno in pošteno delitev javnih sredstev med invalidske organizacije", kljub temu, da to pravno ni izvedljivo, ker je po obstoječi zakonodaji razporejanje finančnih sredstev iz koncesij od iger na srečo avtonomno regulirano po kvalificiranih predstavnikih slovenskih invalidov in predstavnikih socialno ogroženih družbenih skupin iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij ter humanitarnih organizacij v organih FIHO ob sodelovanju 2 predstavnikov Vlade ter po merilih in kriterij o razporejanju sredstev, katerim daje soglasje Državni zbor. Ob ponovitvi je zavestno izločil tudi dejstvo, da država ne more neposredno upravljati subjektov civilne družbe. Tudi v tem primeru obtožena Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in njegov zakoniti zastopnik nista imela prav nobene pravice do obrambe, niti vpogleda v spis komisije oziroma tam zbrano gradivo, niti možnosti za udeležbo v postopku, tako je Kos nedvomno znova posegel v ustavno zagotovljene osebnostne pravice in domneve nedolžnosti. S pomočjo Sveta na Kanalu A je tudi tokrat izvedel aktivno medijsko obračunavanje s serijo treh zmanipuliranih in napadalnih prispevkov dne 6. 5., 7. 5. in 11. 5. 2010.

V kolikor bi torej komisija resnično, strokovno, pravno utemeljeno, torej objektivno ugotovila, da obstajajo elementi koruptivnih dejanj, bi pričakovali od predsednika Kosa, da ugotovitve ter vso pripadajočo dokumentacijo preda organom pregona. Ker pa tega ni naredil, moram izraziti mnenje, da je ravnal na način, ki ustreza opustitev dolžnega ravnanja, na drugi strani pa ugotovitve komisije spretno uporablja "po potrebi", od česar pa ima bržkone koristi, kar pa je zelo blizu definiciji korupcije.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.