Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B) - skrajšani postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 21. 5. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B) - skrajšani postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je k predlogu zakona oblikoval naslednje konkretne pripombe:

k 2. členu

Člen se črta.

Obrazložitev:
Obstoječi kontni okvir, ki bi ga v skladu s predlogom predpisal Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za gospodarstvo, temelji na Slovenskih računovodskih standardih. Slednji niso enaki Mednarodnim RS, ki jih uporablja večina velikih slovenskih družb, še zlasti tistih, ki so v tuji lasti.
Zato bi z zakonom predpisan kontni okvir povzročal prej navedenim družbam dodatno delo in stroške zaradi prilagoditve informacijske podpore na predpisan kontni okvir oziroma vodenje poslovnih knjig po obeh standardih.
Sicer pa je splošna praksa vodenja poslovnih knjig v Sloveniji takšna, da se, če je le mogoče, že v skladu s SRS 22 upoštevajo obstoječi kontni okvir, ki ga pripravi SIR, zato njegovo uzakonjanje ni smiselno:

k 12. členu

2. alineja prvega odstavka 194.a člena se spremeni tako, da se glasi:

"- če je predmet stvarnega vložka, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz prejšnje alineje, že bil vrednoten s strani neodvisnega izvedenca največ šest mesecev pred dnevom izročitve predmeta stvarnega vložka in je bilo vrednotenje opravljeno v skladu s splošno priznanimi standardi in načeli vrednotenja;«

Obrazložitev:
Direktiva 2006/68/ES posodablja in skuša poenotiti posamezne korporativne institute v EU s spremembami 2. direktive (77/91/EGS). Ena od sprememb je tudi poenostavljanje in pocenitev uporabe stvarnih vložkov za ustanovitve in dokapitalizacije družb, ne da bi pri tem trpela varnost upnikov ter družbenikov.
Novi 194.a člen ZGD-1 implementira drugi odstavek novega 10.a člena direktive, ki določa, da revizija stvarnih vložkov ni potrebna "če so sredstva… .. prispevana kot vložki, ki niso plačani v denarju, že bila predmet vrednotenja s strani neodvisnega priznanega izvedenca in so izpolnjeni določeni pogoji". Predlagani član 194.a dosledno implementira direktivo. Ustrezni pogoji in varovala, da se omogoči enostavnejša, a varna uporaba stvarnih vložkov skladno z direktivo so vsebovane v tej in drugih spremembah, ki jih prinaša ZGD-1 B.

Iz neznanega razloga pa je neodvisni priznani izvedenec, ki opravi vrednotenje zamenjan z »revizorjem«. To je popolnoma napačno, saj revizorji niso tisti, ki opravljajo vrednotenja. Že zaradi sedanjih določb ZGD-1, po katerih vrednost stvarnega vložka »oceni revizor« v praksi prihaja do težav. Cenitve delajo strokovnjaki, ki so specializirani za to in imajo ustrezne licence. V praksi bo ob predlagani rešitvi  prihajalo do tega, kar se dogaja že zdaj, da bo stvarni vložek najprej ocenil cenilec, nato pa ga bo "ocenil" še revizor, ki se bo skliceval na poročilo cenilca. Torej bo še vedno prihajalo do nepotrebnega dodatnega stroška dvojnih ocen vrednosti stvarnega vložka. To pa nikakor ni implementacija direktive, temveč izogibanje implementaciji, kar gotovo ni namen predlagatelja.

k 15. členu

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Prvi stavek drugega odstavka 247. člena ZGD-1 se črta. V drugem stavku drugega  odstavka se črta beseda »Tako«.

Drugi odstavek postane tretji odstavek.

Obrazložitev:
Ena od najbolj pomembnih sprememb, vsebovanih v direktivi 2006/68/ES je liberalizacija poslovanja z lastnimi delnicami. Novi 194.a člen ZGD-1 naj bi implementiral spremenjeni 19. člen Druge direktive.

Dejstvo je, da je bila z Direktivo 2006/68/ES črtana 10 % maksimalna meja lastnih delnic iz dosedanje točke (b) prvega odstavka člena 19 Druge direktive. Namesto tega Druga direktiva sedaj državam članicam ponuja opcijo (točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive), da določijo zgornjo dovoljeno mejo, ki jo lahko dosegajo lastne delnice (nominalni oziroma pripadajoči znesek). Ta meja ne sme biti nižja od 10 % vpisanega kapitala. Pri tem je vprašljiv sam način izračuna, kaj se šteje med "pridobljene delnice", kar ugotavlja tudi sam predlagatelj zakona:
"Točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive določa, da se v 10 % mejo vštevajo "pridobljene delnice" in "že prej pridobljene delnice". Glede na nedvoumen besedni zapis uvodnega stavka drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive ("pridobitve v smislu prvega pododstavka") so "pridobljene delnice" tiste delnice, ki so pridobljene na podlagi pooblastila skupščine. Lastne delnice, ki so pridobljene na podlagi drugega ali tretjega odstavka člena 19 ali člena 20 Druge direktive, niso »pridobljene delnice« v smislu določb o zgornji dovoljeni meji lastnih delnic. "

Bolj pravno vprašljiva je naslednja trditev, da "vsekakor lahko nacionalna zakonodaja določi, da so "že prej pridobljene delnice" vse lastne delnice, ki so pridobljene na podlagi (katerihkoli) drugih izjem za pridobivanje lastnih delnic, in jih družba še vedno ima".

Ne glede na dvom o pravni korektnosti predlagane implementacije pa ni nobenega dvoma glede vsebinske neskladnosti zdajšnjega predloga z namenom direktive. Direktiva želi liberalizirati razpolaganje z lastnimi delnicami. 4. uvodna določba direktive npr. pravi: "Delniškim družbam bi moralo biti dovoljeno, da pridobijo lastne delnice do meje, ki jo postavljajo meje razdeljivih rezerv, obdobje, v katerem je taka pridobitev odobrena s strani skupščine, pa bi moralo biti daljše, da bi okrepilo prilagodljivost ter zmanjšalo upravno breme za podjetja, ki se morajo nemudoma odzvati na razvoj trga, ki vpliva na cene delnic."

Za liberalizacijo poslovanja z lastnimi delnicami obstajajo mnogi tehtni razlogi. Poleg možnosti odzivov na dogajanja na trgih, ki jih omenja direktiva, je dejstvo, da so V EU lastne delnice vse bolj uporabljana orodja za nagrajevanje zaposlenih in povezave med družbami (swapi delnic ipd.). Manjša togost zakonodaje na tem področju in možnost delničarjev, da odločajo o ključnih vidikih poslovanja z lastnimi delnicami, je zato v interesu družb, gotovo tudi zaposlenih in posledično gospodarstva vsake države.

Predlagana rešitev v ZGD-1 B pa v skoraj ničemer ne sledi možnostim, ki jih daje direktiva . Predlagana je rešitev, ki minimalno spreminja zdajšnjo ureditev in je glede omejevalnosti na samem robu dopustnosti po direktivi. Obvezna 10 % meja za lastne delnice je ukinjena in s tem se je odprla možnost, da nacionalne zakonodaje tudi za delnice, ki so pridobljene na podlagi drugega in tretjega odstavka člena 19 Druge direktive (torej na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 247. člena ZGD-1), to mejo povečajo ali popolnoma odpravijo. S tem, ko predlagatelj ne omogoča take rešitve tudi za Slovenijo, neosnovano postavlja slovenske družbe v slabši položaj od držav, ki so to možnost dopustile. Razen, če za to obstaja kakšen drug razlog, ki v pojasnilih k predlogu ni nikjer razkrit, je smiselno, da se omejitev imetništva 10 % lastnih delnic odpravi.

 

k 18. členu

Prvi odstavek 280. člena se spremeni tako, da se glasi:

»280. člen
(revizijska komisija)

(1) Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Ostali člani revizijske komisije so lahko člani nadzornega sveta in/ali drugi člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev družbe.

Obrazložitev:
V skladu s prvim pododstavkom prvega odstavka 41. člena direktive morajo države članice v nacionalni zakonodaji določiti, ali revizijsko komisijo sestavljajo:

• neizvršni člani upravnega telesa revidiranega subjekta in/ali
• člani nadzornega telesa revidiranega subjekta in/ali
• člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega subjekta.

V drugem odstavku 41. člena direktive so primeroma navedene naloge, ki naj jih opravlja revizijska komisija. EU direktiva dopušča možnost dodajanja novih nalog revizijske komisije.

Glede na to, da je revizijska komisija smiselna le v primeru zelo velikih poslovnih sistemov, je smiselno priporočilo direktive upoštevati na način, ki dopušča širitev revizijske komisije na ostale člane, strokovnjake, ki niso člani nadzornega sveta.

V primeru dikcije iz prvotnega predloga prvega odstavka tega člena pa gre za z zakonom opredeljeno administrativno breme, ki zgolj povečuje stroške delovanja, ne daje pa učinkov. Vloga revizorja in nadzornega sveta je jasna, posebej to velja za njuno sodelovanje in področja, ki se sicer predpisujejo revizijski komisiji.

k 19. členu

V četrtem odstavku 281. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:

"Nadzorni svet skupščini predlaga imenovanje revizorja. V družbah, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na trgu vrednostnih papirjev, mora predlog nadzornega sveta temeljiti na priporočilu revizijske komisije."

Obrazložitev:
V tem členu se implementira zahteva, ki je določena v tretjem odstavku 41. člena direktive 06/43. Ta določa, da mora predlog upravnega ali nadzornega telesa za imenovanje zakonitega revizorja v subjektih javnega interesa temeljiti na priporočilu revizijske komisije. Subjekti javnega interesa so družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranih trgih in finančne institucije. V zdajšnjem predlogu pa je taka rešitev brez kakršnega koli razloga razširjena na vse družbe, ki imajo nadzorni svet ali upravni odbor. Predlog po nepotrebnem dela zmedo v družbah, kjer komisija ne obstaja in ni obvezna po zakonu. Po drugi strani pa revizijsko komisijo lahko oblikujejo tudi nejavne družbe, pri čemer bi morale biti svobodne, da po svoje uredijo razmerja med nadzornim svetom ali upravnim odborom in komisijami.

k 20. členu

V četrtem odstavku 289. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:

"Upravni odbor skupščini predlaga imenovanje revizorja. V družbah, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na trgu vrednostnih papirjev, mora predlog upravnega odbora temeljiti na priporočilu revizijske komisije."

Obrazložitev:
Glej obrazložitev konkretne pripombe k 19. členu."

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Borut Meh.