Pobuda Vincenca Otoničarja za spremembe in dopolnitev Sklepa o določitvi protokolarnih pravil

Državni svet Republike Slovenije je na 12. seji 10. 12. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja za spremembe in dopolnitev Sklepa o določitvi protokolarnih pravil in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo za spremembe in dopolnitev Sklepa o določitvi protokolarnih pravil in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

I.

V Sklepu se naziv "predsednik parlamenta" zamenja z izrazom "predsednik prvega doma" ter naziv "predsednik državnega ali deželnega sveta oziroma senata" zamenja z izrazom "predsednik drugega doma".

Obrazložitev

Parlament (skupščina, kongres) v vsaki državi predstavlja zakonodajno telo, ki je lahko sestavljeno iz enega ali dveh domov. V enodomnih parlamentih je predsednik zakonodajnega telesa predsednik parlamenta. Tega v skladu s Sklepom o določitvi protokolarnih pravilih gosti predsednik Državnega zbora, kar je pravilno. V dvodomnih parlamentih pa je zakonodajno telo -  parlament razdeljeno na dva domova, ki imata dva različna predsednika. Predsednik prvega doma večinoma ne predstavlja hkrati tudi predsednika parlamenta (obeh domov), ampak ima vsak dom svojega predsednika, ki sta uvrščena na hierarhično lestvico najvišjih državnih funkcionarjev. Večinoma je predsednik spodnjega, prvega doma, ki je predstavnik vsega ljudstva, uvrščen višje od predsednika drugega doma. Velja pa tudi obratno, saj v nekaterih državah (npr. v Evropi: Francija, Nemčija, Italija, Romunija) predsednik drugega doma nadomešča predsednika republike, zato je uvrščen višje od predsednika prvega doma in predsednika vlade. V državah z dvodomnim sistemom spadata oba domova v parlament in torej pod nazivom predsednik parlamenta ne more biti avtomatsko razumljen predsednik prvega doma, zato je naziv predsednik parlamenta za predsednika prvega doma neprimeren.

Tudi v Sloveniji je izraz parlament, ki naj bi predstavljal Državni zbor nepravilen. Nakazoval naj bi na to, da je slovenski parlament enodomen, kar pa po odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-295/07-8 z dne 22. 10. 2008 zagotovo ni. Ustavno sodišče je namreč v tej odločbi navedlo, da je Državni svet nepopolni drugi dom, kar pomeni, da je slovensko predstavniško telo dvodomno, zato v okvir parlamenta spadata oba domova, tako Državni zbor kot tudi Državni svet. V Sloveniji imamo tako dvodomni parlament z Državnim zborom in Državnim svetom, dva predsednika obeh institucij, nimamo pa predsednika parlamenta.

Namesto izraza "predsednik državnega ali deželnega sveta oziroma senata" predlagamo izraz "predsednik drugega doma«, saj je slednji izraz bolj pravilen. V tujini se drugi domovi nazivajo zelo različno. Najbolj pogost naziv je "senat". Izmed 77-ih drugih domov se jih 47 imenuje senat. Gre za tiste druge domove, ki se imenujejo senat ali imajo v nazivu neko izpeljanko te besede (npr. Senatul, Senado, Cámara de Senadores ipd). Torej se več kot dve tretjini vseh drugih domov na svetu imenuje senat, nasprotno se v Evropi manj kot polovica drugih domov imenuje senat, saj se jih izmed 17-ih dvodomnih držav v Evropi tako naziva le osem. Razlog je morda predvsem v tem, da je v Evropi veliko držav z bogato tradicijo. Ti drugi domovi so prevzeli tradicionalne nazive, ki so jih uporabljala predstavniška telesa teh držav v preteklosti. Drugi domovi, ki se ne imenujejo senat, se večinoma imenujejo "svet" (angleško Council, francosko Conseil, nemško Rat) ali "dom" oziroma "zbornica" (angleško Chamber ali House). Gre za več različnih vrst svetov, kot so zvezni svet, državni svet, narodni svet, posvetovalni svet, svet federacije, svet republike, kantonski svet in podobno ter več različnih vrst domov, kot so dom lordov (lordska zbornica), dom federacije, dom narodov, dom starešin, dom poglavarjev in podobno. Vsekakor pa ni pravilen izraz za drugi dom deželni svet, ki bi lahko nepravilno pomenil, da ne gre za državni drugi dom, ampak za deželno predstavniško telo. Predsednik Državnega sveta ni primeren gostitelj za predsednika deželnega predstavniškega telesa, ki je lahko podobno kot državno predstavniško telo dvodomno. Zaradi navedenega predlagamo, da se uporablja izraz predsednik drugega doma.

II.

V 23. členu Sklepa se za besedilom "predsednika parlamenta" doda vejica in besedilo "predsednika drugega doma".

V 24. členu Sklepa se za besedilom "predsednika parlamenta" doda vejica in besedilo "predsednika drugega doma".

V prvem odstavku 25. člena Sklepa se za besedilom "predsednika parlamenta" doda vejica in besedilo »predsednika drugega doma«.

V drugem odstavku 25. člena se doda nova točka e:
"e) ob obisku predsednika drugega doma:

• člani uradnega spremstva gosta,
• člani stalnega spremstva v Republiki Sloveniji,
• člani delegacije Državnega sveta, ki sodelujejo pri uradnih razgovorih,
• druge osebe, ki jih določi gostitelj."

Obrazložitev

Sklep v 23. členu določa dolžnost izobešanja zastav, v 24. določa dolžnosti protokola v primeru delovnega ali zasebnega obiska uglednega gosta ter v 25. členu določa, v katerih primerih se priredi svečano kosilo ali večerjo in kdo so povabljeni na takšen dogodek.

V vseh navedenih primerih niso predvideni izobešanje zastav, aktivnosti protokola in prirejanje svečanega kosila, večerje ob obisku predsednika drugega doma. Pri tem je potrebno posebej opozoriti, da je predsednik drugega doma, kot že navedeno, lahko uvrščen celo na drugo mesto hierarhične lestvice predstavnikov najvišjih organov v posamezni državi. Tako je na drugo mesto hierarhične lestvice funkcionarjev v evropskih državah uvrščen predsednik francoskega Senata, italijanskega Senata, češkega Senata, nemškega Zveznega sveta, romunskega Senata. Podobno velja tudi za predsednike nekaterih drugih domov v državah zunaj Evrope (npr. Bolivija, Kambodža, Čile, Alžirija). Gre predvsem za posledico ustavne ureditve, da predsednik drugega doma nadomešča predsednika republike, če je slednji odsoten ali nezmožen opravljati svojo funkcijo. To pomeni, da je predsednik drugega doma uvrščen pred predsednikom prvega doma in  pred predsednikom vlade.

Nasprotno se v Sklepu takšnega položaja predsednikov nekaterih drugih domov ne predvideva in Sklep zato sploh ne določa izobešanja zastav, svečanega kosila ali večerje v primer uradnega obiska predsednika drugega doma (ki bi bil celo drugi na protokolarni hierarhični v državi, iz katere prihaja). Prav tako niso predvidene aktivnosti protokola v primeru zasebnega ali delovnega obiska predsednika drugega doma. Po mojem mnenju je zaradi zgoraj navedenih razlogov potrebno za predsednika drugega doma iz tujine predvideti enako protokolarno ceremonijo kot v primeru obiska predsednika prvega doma.

III.

V tretjem odstavku 43. člena Sklepa o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, št. 56/07) se pred besedilom "ali predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije" uvrsti besedilo "ali predsednik Državnega sveta Republike Slovenije".

Obrazložitev

V tretjem odstavku 43. člena Sklepa o določitvi protokolarnih pravil ni naveden predsednik Državnega  sveta, čeprav bi po našem mnenju moral biti naveden v tem členu. Iz navedenega Sklepa in dejanske izvedbe protokolarnih pravil, ki jih izvaja Protokol Republike Slovenije, je razvidno, da je predsednik Državnega sveta četrti na hierarhični lestvici predsednikov najvišjih ustavnih organov Republike Slovenije. Predsednik Državnega sveta je tako uvrščen takoj za Predsednikom republike, predsednikom Državnega zbora in predsednikom Vlade, ter pred predsednikoma Ustavnega in Vrhovnega sodišča. Takšen vrstni red Sklep določa v celotnem besedilu, razen v tretjem odstavku 43. člena, kjer predsednika Državnega sveta ni, je pa kot govornik naveden predsednik Ustavnega sodišča, ki je kot že navedeno uvrščen za predsednikom Državnega sveta na omenjeni hierarhični lestvici. Menim, da bi bil predsednik Državnega sveta lahko slavnostni govornik na vsaj eni državni proslavi v koledarskem letu.

IV.

V 48. členu se pred besedilom "predsednika Vlade Republike Slovenije" zbriše beseda "in" ter se za besedilom "predsednika Vlade Republike Slovenije" doda besedilo "predsednika Državnega sveta, predsednika Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča".

Obrazložitev

Predsedniki Državnega sveta, Ustavnega in Vrhovnega sodišča so četrti, peti in šesti na protokolarni hierarhični lestvici. V primeru smrti najvišjih predstavnikov v državi se zdi smiselno, da se opravi državni pogreb, saj se le na tak način primerno obeleži smrt predstojnikov najvišjih ustavnih organov v državi. Tako bi se državni pogreb opravil za najvišje predstavnike vseh treh vej oblasti v državi.

Obenem bi rad poudaril, da Sklep določa protokolarna pravila, protokolarne dogodke, načine izvajanja protokolarnih dogodkov, izvajalce, načine financiranja protokolarnih dogodkov ter pravice in dolžnosti organov, za katere Protokol Republike Slovenije (v nadaljevanju: Protokol) opravlja protokolarne zadeve. Sklep nikakor ne ureja samo notranje organizacije in dela Vlade, kot to določa 21. člen Zakona o Vladi, ki je podlaga za sprejem Sklepa, ampak bistveno presega te okvire in posega v delovanje drugih ustavnih organov iz drugih vej oblasti. To pomeni, da Sklep ne deluje samo navznoter, ampak tudi navzven, saj posega v delovanje drugih ustavnih organov, kot so npr. Predsednik republike, Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, na področju obravnav protokolarnih zadev. Materija, ki je urejena s Sklepom bi morala biti urejena z zakonom.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori.