Zapisnik 15. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v petek, 12. 3. 2010.

Predsednik je pričel 15. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. uri in zaključila ob 15.23 uri.

Opravičili so se:

• Borut Meh,
• Peter Požun,
• Rudi Cipot,
• prof. dr. Jože Mencinger,
• Boris Popovič,
• mag. Stojan Binder,
• mag. Dušan Črnigoj,
• Peter Vrisk.

Na sejo je bila vabljena:

• Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve k 1., 2. in 3. točki.

Seje so se udeležili:

• dr. Miroslav Žaberl, generalni direktor na Ministrstvu za notranje zadeve, k 1. točki,
• Tatjana Bobnar, namestnica generalne direktorice policije, k 2. točki,
• mag. Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, k 1. točki,
• Nina Gregori, generalna direktorica na Ministrstvu za notranje zadeve, k 1. točki.

 

O sklicu seje je predsednik Državnega sveta obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 10. 3. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D)

 

11. 3. 2010 je skupina državnih svetnikov (prvopodpisani Rastislav Jože Reven) vložila predlog za odložilni veto na Zakon o dopolnitvah Zakona o policiji in skupina državnih svetnikov (prvopodpisani Alojz Kovšca) odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.

Predsednik je svetnike in vabljene obvestil, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje.

Glede na navedeno, je predsednik navzoče seznanil z naslednjim  DNEVNIM REDOM:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D)
2. Zakon o dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-H)
3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD-B)

1. točka dnevnega reda:Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D)

Državni zbor je zakon sprejel na 14. seji 8. marca 2010 in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta Komisije za državno ureditev so svetniki 10. 3. 2010 prejeli s sklicem in na klop. Poročilo komisije so prejeli s sklicem 10. 3. 2010 in na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto, predsednik Komisije za državno ureditev, Bogomir Vnučec je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Miroslav Žaberl, generalni direktor na Ministrstvu za notranje zadeve, je podal obrazložitev.
V razpravi sta sodelovala Anton Peršak in Jernej Verbič.

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 15. izredni seji 12. 3. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 14. redni seji, dne 8. 3. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti:

Obrazložitev:

Državni zbor je na 14. seji 8. 3. 2010 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D). Novela zakona v 2. členu črta peto točko 8. člena, ki določa aktivno obvladanje slovenskega jezika, kot pogoj za opravljanje detektivske dejavnosti in pridobitev in izdajo licence za delo. Državni svet nasprotuje črtanju pete točke 8. člena.

Ustava Republike Slovenije v 11. členu določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Z vstopom v EU je slovenščina postala eden od uradnih jezikov Evropske unije. Rabo materinega jezika zagotavlja tudi Zakona o javni rabi slovenščine.

Državni svet podpira prizadevanje za ureditev postopka v zvezi s harmonizacijo prava, zagotavljanjem prostega pretoka kapitala, blaga in storitev ter priznavanjem poklicnih kvalifikacij, v skladu s predpisi, ki urejajo postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora ali Švice.

V širšem mednarodnem prostoru Slovenija sodi med države z zgledno urejenim področjem detektivske dejavnosti.

Državni svet ugotavlja, da Komisija za državno ureditev v drugi obravnavi na 49. seji 19. 1. 2010 ni podprla Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti. Komisija je ob drugi obravnavi menila, da bi kazalo ponovno razmisliti o morebitni drugačni določbi 2. člena novele, ki črta 5. točko 8. člena  zakona - aktivno obvladanje slovenskega jezika kot pogoja za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti.

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 12.12.2006 o storitvah na notranjem trgu, Uradni list EU, L 376/36, z dne 27. 12. 2006) v 11. točki določa: "Ta direktiva ne posega v ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z ohranjanjem ali spodbujanjem kulturne in jezikovne raznoličnosti ..".

K predloženemu besedilu zakonske spremembe je posredovala mnenje tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora in menila, "da bi črtanje te določbe lahko pomenilo, da pri opravljanju detektivske dejavnosti aktivno znanje slovenskega jezika ni (več) potrebno oziroma, da se lahko posluje v katerem koli jeziku. Slednje pa ni skladno z 2. členom Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), po katerem mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih, kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti."

V postopku sprejemanja zakona niso bila upoštevana niti opozorila Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, niti ni bil sprejet amandma, ki bi izboljšal besedilo 2. člena novele zakona.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec. 

Predlagana zahteva je bila sprejeta (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

2. točka dnevnega reda:Zakon o dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-H)

Državni zbor je zakon sprejel na 14. seji v ponedeljek 8. marca 2010, in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Rastislav Jože Reven) za odložilni veto so svetniki prejeli 11. 3. 2010 in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Skupina državnih svetnikov je vložila zahtevo za tajno glasovanje.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto Rastislav Jože Reven  je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona mag. Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve je podal obrazložitev.

V razpravi so sodelovali Jože Korže, Marijan Klemenc, dr. Andrej Rus, Branimir Štrukelj, Rastislav Jože Reven, Mihael Jenčič.

Na dileme iz razprave je odgovoril mag. Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve.

Predsednik je dal najprej na glasovanje zahtevo za tajno glasovanje:

Predlagana zahteva za tajno glasovanje ni bila sprejeta (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti).

 

Predsednik je dal na glasovanje zahtevo za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 15. izredni seji 12. 3. 2010, ob obravnavi Zakona o dopolnitvah Zakona o policiji, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 14. redni seji 8. 3. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o dopolnitvah zakona o policiji.

Obrazložitev:

Državni svet Republike Slovenije uvodoma opozarja na dejstvo, da je Nacionalni preiskovalni urad dne 1. januarja 2010 že pričel delovati. Ob navedenem in dejstvu, da se pravna podlaga za njegovo ustanovitev določa v Zakonu o dopolnitvah Zakona o policiji (Zpol-H), skrajšani postopek, EPA 749-V, poudarjamo, da je trenutno delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada vprašljivo z vidika zakonske podlage.

Vlada Republike Slovenije je v postopku ustanavljanja Nacionalnega preiskovalnega urada zaobšla Državni zbor, ki je samostojna veja oblasti, ter tako vsilila svojo odločitev zakonodajni veji oblasti in tako porušila razmerje zavor in ravnotežij. Obenem poudarjamo, da je Vlada RS s tem postavila zakonodajno vejo oblasti pred izvršeno dejstvo in dejansko onemogočila, da bi neodvisno razpravljal o rešitvah Zakona o dopolnitvah Zakona o policiji (Zpol-H), EPA 749-V ter odločil o tem, kakšne bodo najprimernejše zakonske rešitve. Navedeno postavlja pod vprašaj ravnotežje med posameznimi vejami oblasti in ruši načela in prakse demokracije. Navedeno delovanje Vlade Republike Slovenije ruši demokratične standarde v Republiki Sloveniji in ruši načelo pravne države.

Vlada RS je Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-H), EPA 749-V sprejela na svoji 55. redni seji, dne 19. novembra 2009, in ga posredovala v sprejem Državnemu zboru dne 24. novembra 2009. Z Zakonom o dopolnitvah Zakona o policiji se določa delovno področje in pogoje za delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada. Nacionalni preiskovalni urad bo preiskoval najtežje oblike kaznivih dejanj s področja gospodarskega in organiziranega kriminala, korupcije in njenih pojavnih oblik. Državni svet Republike Slovenije ne nasprotujemo nastanku in vzpostavitvi Nacionalnega preiskovalnega urada. Prav tako poudarjamo, da Državni svet podpira vse oblike policijske organiziranosti, ki bodo doprinesle k boljšim rezultatom dela policije na področju boja proti najzahtevnejšim oblikam kriminala.

Sporni del zakona pa predstavlja morebitna politizacijo policije. Zakon o dopolnitvah Zakona o policiji (Zpol-H) predvideva, da bo Nacionalni preiskovalni urad sestavni del kriminalistične policije, ob tem, da bo kriminalistična policija zanj zagotavljala zgolj materialno tehnično podporo. Prav tako Nacionalni preiskovalni urad ne bo odgovoren niti generalnemu direktorju policije, ampak bo odgovoren ministru za notranje zadeve. Ob tem opozarjamo tudi na dejstvo, da postopek za imenovanje direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada predstavlja posebnost. Za imenovanje direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada se predvideva poseben natečajni postopek, pri čemer pa je za imenovanje direktorja Urada kriminalistične policije določen običajni postopek. Prav tako je po našem mnenju sporno dejstvo, da bo direktor Nacionalnega preiskovalnega urada sam sprejemal odločitve o tem, katere preiskave sumov bo prevzel Nacionalni preiskovalni urad.

Državni svet nasprotuje kakršnikoli politizaciji strokovnih področij tudi morebitni politizaciji policije. Ob tem pojasnjujemo, da zakon v sprejetem besedilu govori o tem, da bo Nacionalni preiskovalni urad del kriminalistične policije, vendar za svoje delo ne bo odgovoren niti direktorju kriminalistične policije niti generalnemu direktorju policije, ampak ministrici. Direktor kriminalistične policije bo zagotavljal le »materialne pogoje za delo« Nacionalnega preiskovalnega urada. Navedeno pomeni čisto politizacijo policije.

Prav tako nasprotujemo prevzemanju nalog. Zakon v sprejetem besedilu govori o tem, da bo direktor Nacionalnega preiskovalnega urada sam odločal o tem katere primere bo urad obravnaval. Niti direktor kriminalistične policije, niti generalni direktor, ki bo sicer imel vlogo arbitra na to ne bosta mogla vplivati. Iz tega je sklepati, da bo urad prevzemal tiste primere, za katere se bosta dogovorila ministrica in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada. Tako ureditev pa je  nesprejemljiva.

Ob tem opozarjamo še na naslednji sporni vidik. 6.c člen zakona v sprejetem besedilu določa nabor kaznivih dejanj, ki jih bo obravnaval Nacionalni preiskovalni urad. Do 5. točke tega člena ne vidimo nobenih težav (najtežja kazniva dejanja, korupcije, kriminala itd.). Problem je po našem mnenju v 6. točki, ki določa naslednje: "domnevno vključenost v kazniva dejanja nosilcev javnih funkcij in direktorjev v javnem sektorju". Ob tem si zastavljamo vprašanje kaj to pomeni v primeru, ko bo npr. za nekega nosilca javne funkcije spisana anonimka za storjeno lažje kaznivo dejanje? Nekdo si bo lahko preprosto izmislil, da je nek nosilec javne funkcije storil lažje kaznivo dejanje (npr. hipotetičen primer tatvino ne veliko tatvino ali hujše kaznivo dejanje) in spisal anonimko, katero bo obravnaval Nacionalni preiskovalni urad. Sum morebitnega koruptivnega in kaznivega dejanja pa mora ne glede na to ali je nekdo funkcionar ali ne obravnavati  Nacionalni preiskovalni uradu. 
 
Nazadnje opozarjamo  še na status policista. V Nacionalnem preiskovalnem uradu naj bi delalo okoli 25 kriminalistov, kar ni sporno. Ostali pa naj bi prišli od zunaj, to naj bi bilo tožilci, davkarji, cariniki in drugi finančni strokovnjaki. Vsi zaposleni v uniformirani policiji in kriminalistični policiji si morajo status policista pridobiti s šolanjem ali najmanj s kriminalističnim tečajem, saj bodo izvajali vsa policijska pooblastila, za zunanje zaposlene v omenjenem uradu pa je predvideno, da ta status dobijo brez dodatnega izobraževanja. Taki ureditvi, kot izhaja iz vsebine sprejetega zakona, nasprotujemo.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rastislav Jože Reven. 

Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 17 jih je bilo proti).

 

3. točka dnevnega reda:Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD-B)

Državni zbor je zakon sprejel na 14. seji v ponedeljek 8. marca 2010, in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Alojz Kovšca) za odložilni veto so prejeli 11. 3. 2010 in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Prvopodpisani predlagatelj predloga za odložilni veto Alojz Kovšca je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona mag. Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, je podal obrazložitev.

Predstavnik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je podal stališče.

V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, mag. Blaž Kavčič, Mihael Jenčič, Alojz Kovšca, dr. Andrej Rus, Anton Peršak, Jože Korže, Cvetko Zupančič, Branimir Štrukelj, dr. Zoltan Jan, Vincenc Otoničar.

Na dileme iz razprave je odgovoril mag. Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve.

Predsednik je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 15. izredni seji 12. 3. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 14. redni seji 8. 3. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.

Obrazložitev:

Vlada Republike Slovenije je na 53. seji dne 12. novembra 2009 določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (EPA 735-V), ki ga je poslala v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je sprejel Državni zbor na 14. redni seji dne 8. marca 2010.  Ker se zakon dotika usod konkretnih posameznikov, hkrati pa tudi temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve, to predstavlja utemeljen razlog, da bi ga moral Državni zbor obravnavati po rednem in ne po skrajšanem postopku. Opozarjamo tudi na oceno finančnih posledic zakona. V njej je navedeno, da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun. Dejstvo je, da temu ni tako, saj bodo lahko na podlagi zakona potekali številni sodni postopki. Reševanje vprašanja t.i. "izbrisanih" je izjemno občutljivo področje. Na tem mestu opozorimo na uradni podatek Ministrstva za notranje zadeve, po katerem je vse od leta 2003 veljalo, da je t.i. "izbrisanih" 18.305. Ta podatek je naveden tudi v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-246/02-28 (Uradni list RS, št. 135/03). Januarja 2009 je Ministrstvo za notranje zadeve opravilo ponovno štetje in objavilo bistveno višjo številko ter spremenjen uradni podatek, da je t.i. "izbrisanih" 25.671. S številom oseb so neposredno povezani stroški izvedbe postopkov izdaje odločb in naprej stroški sodnih postopkov, za katere bodo izdane odločbe predstavljale pravno podlago, ter stroški odškodnin. Vse to pa bo plačano iz denarja slovenskih davkoplačevalcev.

Poleg navedenega poudarjamo, da je v letu 2003 ob izdaji odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02-28 (Uradni list RS, št. 135/03) skupina priznanih ustavnih pravnikov in pravnih strokovnjakov pripravila pravno mnenje, v katerem so zapisali, da odločba Ustavnega sodišča v skladu z Ustavo Republike Slovenije ne more biti temelj za izdajanje konkretnih upravnih odločb. Četrti odstavek 153. člena Ustave Republike Slovenije jasno določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Dopolnilne upravne odločbe, ki jih izdaja Ministrstvo za notranje zadeve, pa se sklicujejo na osmo točko predmetne odločbe Ustavnega sodišča, zato so pravno sporne. Ker pa ni pravnega interesa, da bi se zahtevala obnova postopka, ne na strani izdajatelja (ministrstva), kot tudi ne na strani upravičencev, dopolnilne upravne odločbe ostajajo in so, oziroma bodo podlaga za vložitev odškodninskih zahtevkov.

Državni svet Republike Slovenije poudarja načelo individualne obravnave na podlagi katere bi se v vsakem konkretnem postopku ugotovilo, ali je bila posamezniku dejansko storjena krivica in če je bila storjena krivica, naj se ta tudi popravi.

Po mnenju Državnega sveta bi bil za celovito in dokončno ureditev navedenega vprašanja smiselno sprejeti ustavni zakon. Ustavni zakon, kot je bil predlagan v preteklem mandatu Državnega zbora je predvideval možnost popolne izločitve odprave vseh možnih načinov uveljavljanj odškodnin za nazaj in to za vse kategorije.

Državni svet RS izpostavlja navedbo, da zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun, kot je navedeno v obrazložitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Rešitve, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji prinašajo precejšnje finančne posledice in predstavljajo precejšnje vsebinske spremembe, ki bi morale biti sprejete s širokim konsenzom ter bi omogočale individualno obravnavo.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca. 

Predlagana zahteva NI BILA SPREJETA (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 16 jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 15. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.