Datum odgovora: 28. april 2008
Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za zunanje zadeve se zavedata problematike vračanja nacionaliziranega premoženja na območju Republike Hrvaške za državljane Republike Slovenije, zavedata tovrstne problematike. Ministrstvi si v skladu z načeli pravne države spoštovanja vladavine prava in dobrososedskih odnosov prizadevata urediti položaj denacionalizacijskih upravičencev s slovenskim državljanstvom, ki želijo uveljavljati pravico do denacionalizacije v Republiki Hrvaški, zaradi česar sta izvedli vrsto različnih aktivnosti.
Republika Hrvaška je 11. novembra 1996 sprejela Zakon o povračilu za lastnino odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine, na podlagi katerega so bili upravičenci le fizične osebe, ki so imele v času sprejetja zakona državljanstvo Republike Hrvaške.
Leta 2002 je Republika Hrvaška na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Hrvaške iz leta 1999, s katero so bile razveljavljene določbe omenjenega zakona, ki kot pogoj za denacionalizacijo določajo hrvaško državljanstvo, po več podaljšanjih rokov sprejela novelo zakona o nadomestilu za premoženje odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine.
Pri upravičenosti do denacionalizacije oziroma vračanju nacionaliziranega premoženja v Republiki Hrvaški, glede na stališče Ustavnega sodišča. Republike Hrvaške., ne sme biti razlikovanja med osebami s hrvaškim državljanstvom in tujimi državljani. Hrvaški parlament z novelo zakona iz leta 2002 ni izvršil odločbe Ustavnega sodišča, saj ni odpravil pogoja diskriminacije na podlagi državljanstva, temveč ga je zgolj oblikovno spremenil.
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje interes slovenskih državljanov glede tega vprašanja uveljavlja v okviru pogajanj Hrvaške z EU. Tako poročili EU o napredku za Hrvaško za leto 2006 in 2007 ugotavljata, da iz zakona o vračanju nacionaliziranega premoženja še niso bile odstranjene diskriminatorne določbe glede na državljanstvo upravičencev do denacionalizacije na Hrvaškem. Vprašanje diskriminacije pri upravičenosti do denacionalizacije smo izpostavljali tudi v okviru hrvaškega partnerstva za pristop.
Glede na dosedanje izkušnje je bila prednostna naloga Republike Slovenije ves čas vztrajanje pri nediskriminatornem vračanju nacionaliziranega premoženja v Republiki Hrvaški, kar bi slovenskim upravičencem omogočalo pridobitev pravice do denacionalizacije. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da Hrvaška že dalj časa napoveduje spremembo zakona, s katero bi odpravili pogoj sklenitve meddržavnega sporazuma.
Ministrstvo za pravosodje dodatno pojasnjuje, da je pripravilo Zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja in ga predlagalo v sprejem Državnemu zboru. Omenjeni zakon, ki je v 2. členu predvidel pravico do denacionalizacije ne glede na pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena Zakona denacionalizaciji in ob izpolnjevanju jasno opredeljenih pogojev, je sprejel Državni zbor, vendar pa je Državni svet o njem sprejel odložilni veto, nakar zakon pri ponovnem glasovanju v Državnem zboru ni dobil potrebne večine. Zakon je v 9. členu določil pogoj materialne vzajemnosti, na podlagi katerega bi imel upravičenec pravico do vrnitve podržavljenega premoženja v obliki, obsegu, višini, pod drugimi pogoji in v rokih, kakor so opredeljeni v zakonodaji države, katere državljan je. Omenjeni predlog zakona bi uvedel pogoj materialne vzajemnosti za vračanje premoženja hrvaškim državljanom. Z odpravo diskriminacije na podlagi državljanstva, ki jo je v omenjeni sodbi zahteva Ustavno sodišče Republike Hrvaške bi bilo tudi slovenskim državljanom omogočeno izvrševanje pravice do vrnitve nacionaliziranega premoženja v Republiki Hrvaški.
Odgovor je usklajen med Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za zunanje zadeve.
Prof. dr. Lovro Šturm
minister
