Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 49. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 6.12.2006.

Predsednik je pričel 49. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 12.03 in se zaključila ob 14.57 uri.

Opravičili so se:

mag. Stojan Binder
Jurij Kavčič
Branko Majes

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

Gospod dr. Gregor Virant, Minister za javno upravo,
Gospod Matjaž Hanžek, Varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji,
Gospod Janez Podobnik, Minister za okolje in prostor,
Gospod Albin Debevec, Direktor Javnega zavoda Parka Škocjanske jame,
Gospod Samo Kutoš, Predsednik avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

Gospod Tone Dolčič, namestnik varuha človekovih pravic,
Gospod Bojan Lunežnik, sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,
Gospa Nevenka Kanduč, podsekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor,
Gospod Bogdan Novak, predsednik Zveze avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije,
Gospa Saša Prešern, v.d. generalnega direktorja, Ministrstvo za gospodarstvo,
Gospa Andreja Stušek, Direktorica administrativno-tehnične službe, Zveze avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije,
Gospa Petra Boškin, Ministrstvo za gospodarstvo,
Gospod Drago Bajt, Zveza avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije,
Gospod mag. Roman Rep, Ministrstvo za javno upravo,
Gospod Mladen Berginc, sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
Gospod Albin Debevec, Direktor Javnega zavoda Parka Škocjanske jame,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr. med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 22.11.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Potrditev zapisnika 48. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-D) - druga obravnava, EPA 1091-IV
Enajsto redno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2005, EPA 971 - IV
Predlog Programa varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2005 - 2009 (NPVRPŠJ), EPA 1017-IV;
Predlog za avtentično razlago 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah

RAZŠIRITEV

Na predlog Mandatno imunitetne komisije je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

Potrditev mandata državnega svetnika

Predlog za razširitev je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

Potrditev mandata državnega svetnika; *
Potrditev zapisnika 48. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Odobritev zapisnika 17. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Predlog za avtentično razlago 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-D) - druga obravnava, EPA 1091-IV
Enajsto redno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2005, EPA 971 - IV
Predlog Programa varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2005 - 2009 (NPVRPŠJ), EPA 1017-IV;

Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda: *

Potrditev mandata državnega svetnika *

Predsednica Mandatno imunitetne komisije Petra Kersnič, je podala poročilo komisije. Poročilo Mandatno imunitetne komisije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predstavil se je gospod Miran Bavčar.

Na podlagi 50. člena Zakona o državnem svetu odloča državni svet o potrditvi mandatov na predlog Mandatno imunitetne komisije.

Na predlog Mandatno imunitetne komisija je predsednik predlagal, da Državni svet potrdi mandat in sicer:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, na podlagi prvega odstavka 50. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 6. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) potrdil mandat članu:

Miranu BAVČARJU.

Državni svet je potrdil mandat Miranu Bavčarju (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:

Odobritev zapisnika 48. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 48. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 16.11.2006.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 48. seje glasujejo.

Zapisnik 48. seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Odobritev zapisnika 17. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 17. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 1.12.2006.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 17. izredne seje glasujejo.

Zapisnik 17. izredne je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 3. točki dnevnega reda :

Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Po elektronski pošti 5.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za finance glede prodaje deleža v slovenski industriji jekla.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal Boris Janez Bregant.

Razpravljali so prof.dr. Jože Mencinger, Milan Ozimič, Jože Ilc in Tone Peršak.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta glede prodaje deleža v Slovenski industriji jekla in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za finance, da vprašanji preučita in nanju odgovorita.

Vprašanji državnega svetnika Borisa Janeza Breganta se glasita:

Ali je možno pred prodajo deleža v Slovenski industriji jekla iz njihovega premoženja izločiti tisto poslovno nepotrebno premoženje, ki se nahaja izven območja proizvodnih dejavnosti in ne služi proizvodnemu procesu, temveč potrebam prebivalstva na lokacijah Jesenice in Ravne?
Zakaj dosedanje zahteve lokalnih skupnosti Jesenice in Ravne niso bile uresničene?

Obrazložitev:

Podjetja v sestavu SIJ so nastala v različnih časovnih obdobjih. Vselej so nastala kot nova organizacijska oblika podjetij, ki so obstojala že pred drugo svetovno vojno in bila z zakoni nacionalizirana oz. podržavljena.

V okviru premoženja, s katerim razpolagajo ta podjetja, se tako nahaja tudi premoženje, ki so ga odkupile ali na drug način pridobile predhodnice. To premoženje je pogosto služilo za potrebe zaposlenih ali pa oskrbi mest v kombinaciji s podjetji.

Občina Jesenice že od leta 1994 vodi postopek za pridobitev premoženja, ki v naravi predstavlja:

objekt ledarne v športnem parku Podmežakla,
pomožno nogometno igrišče s parkiriščem,
tenis igrišče,
školjka bazena v kopališču Ukova,
ozkotirna železniška proga Jesenice-Javornik - danes povezovalna pot,
kolesarska steza,
del Ruparjeve ceste,
bivši kino Radio,
avtobusna postaja,
pešpot od Ceste železarjev do zaklonišča,
šahovski dom,
nogometno igrišče Lipce,
strelišče Lipce,
neurejeni deli parcel, vezani na javno infrastrukturo v lasti Občine Jesenice.

Občina Jesenice vodi tudi postopek za pridobitev lastnine na:

zgradbi Osnovne šole s prilagojenim programom - Polde Stražišar,
telovadnici Srednje šole Jesenice,
19 stanovanjskih objektih, v katerih so stanovanja, na katerih se je menjalo lastništvo od graditelja Kranjske industrijske družbe preko organov Občine Jesenice in ki so končno vpisani pri Železarni Jesenice.

Podoben seznam obstaja tudi v Občini Ravne.

Občina Jesenice že več kot 10 let neuspešno vodi postopek prenosa tega premoženja na lokalno skupnost . Med drugim je Državni zbor RS ob obravnavi predloga Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn d.d. sprejel sklepe in priporočila, objavljene v Poročevalcu št. 18, z dne 2/3-1998, s katerimi predlaga Vladi RS, da vpliva na vodstvo poslovnega sistema Slovenskih železarn, da v postopku dezinvestiranja poslovnega sistema neodplačno prenese objekte, ki jih uporabljajo društva in javni zavodi na lokalni skupnosti.

Kljub sklepom Državnega zbora RS so bila vsa dosedanja pogajanja o brezplačnem prenosu neuspešna. Današnja Slovenska industrija jekla v vseh navedenih primerih vztraja na odplačnem prenosu. V nekaterih primerih, ko nismo pristali na po našem mnenju previsoke zahtevke SIJ-a, je le ta celo sprožil pravne postopke, ki bi lahko celo dodatno obremenili proračune lokalnih skupnosti. Tako smo tiste površine, ki so bile nujno potrebne za revitalizacijo mesta Jesenice in služijo komunalnemu opremljanju zemljišč, ki so tudi v lasti SIJ, odkupili po sicer ugodnih cenah, zato da smo lahko nadaljevali z razvojnimi programi. Posledica realizacije programov komunalnega opremljanja so višje vrednosti premoženja SIJ, kar le ta spretno izkorišča pri prodaji, tako da so danes površine znotraj območja SIJ ponujene bodočim uporabnikom po cenah, ki so višje od tistih, ki jih nudi lokalna skupnost. Zaradi tega ni zadostnega interesa za ustanavljanje in gradnjo novih podjetij na teh območjih, torej tudi ne novega družbenega proizvoda in novih delovnih mest.

V teku je razpis za prodajo podjetij SIJ. Ker nismo uspeli prenesti premoženja do objave razpisa, je le to sestavni del ponudbe. To pomeni, da bo kupec, ki verjetno zaradi tega premoženja ne bo ponudil nič boljše ponudbe, postal lastnik, ki bo v vsakem primeru zahteval odplačni prenos. Zato bi bilo potrebno aktivnosti brezplačnega prenosa pospešiti pred zaključkom razpisa.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za finance, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 5.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje in prostor glede zaključkov mednarodne zveze najemnikov.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal Jože Ilc.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede zaključkov Mednarodne zveze najemnikov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:

Ali je Ministrstvo za okolje in prostor odgovorilo na zaključke Mednarodne zveze najemnikov o razmerah in položaju najemnikov v Republiki Sloveniji, podanih v oktobru 2006?

Obrazložitev:

Mednarodna zveza najemnikov je zasedala 20. do 22. oktobra 2006 v Ljubljani. Objavila je svoje zaključke o položaju najemnikov v RS. V točki 3 poročila zaključuje, da se lahko najemniku odpove najemno razmerje na osnovi zelo banalnih razlogov, kot so rojstvo otroka, bivanje novega družinskega člana v stanovanju, opustitev čiščenja stanovanja, odsotnost najemnika za dobo, daljšo kot tri mesece ipd. Vsi ti razlogi dovoljujejo številne zlorabe v praksi in povzročajo nesorazmerne sankcije.

Sedaj veljavni Zakon o stanovanjskih razmerjih v 103. členu določa krivdne odpovedne razloge. 103. člen ne vsebuje "banalnih razlogov", kot jih omenja združenje, posebno še, ker se mora zakon uporabiti kot celota. Po izjavi generalnega sekretarja Mednarodne zveze najemnikov Magnusa Hammarja (Delo, 2. 11. 2006) zveza ne pozna nobene druge države, kjer bi lahko zasebni lastniki po lastni volji najemnike preselili v nadomestna stanovanja brez kakršnih koli razlogov.

Stanovanjska razmerja spadajo v področje Ministrstva za okolje in prostor. Nedopustno je, da mednarodne organizacije, tudi če so nedržavne ali civilne, razširjajo neresničnosti o pravnih razmerjih v Sloveniji in pristojno ministrstvo nanje ne odgovori.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 5.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zunanje zadeve glede podpore Republike Slovenije pri vstopu Republike Hrvaške v EU.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede podpore Republike Slovenije pri vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:

Ali Republika Slovenija še vedno brezpogojno podpira vstop Republike Hrvaške v Evropsko unijo?

Kakšni so razlogi za brezpogojno podporo tuji državi?

Obrazložitev:

Republika Slovenija ima od svoje ustanovitve številne nerešene probleme z Republiko Hrvaško. Običajna praksa je, da zlasti problemi v zvezi z državno mejo narastejo ob zaključku vsake turistične sezone. Zakaj sedaj brezpogojna podpora Republiki Hrvaški, da se sprejme v Evropsko unijo, če ta država stalno ustvarja konflikte s sosednjo državo, konkretno RS. Ali je interes RS, zlasti njenih predstavnikov, servisiranje tujih kapric ali državotvorno ponašanje. Nasprotno ravnanje bi že mejilo (hudo rečeno) na izdajo državnih interesov. S tem se ne misli na nobeno pretiravanje, ampak samo na temeljno dolžnost, da državni funkcionarji delujejo v korist svoje države. Za primer naj si vzamejo samo ravnanje države Ciper, ki pogojuje vstop Turčije v Evropsko unijo. RS je članica Evropske unije in zato je popolnoma upravičena, da deluje kot suverena država.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 5.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za kulturo glede ohranjanja objektov kulturne dediščine.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede ohranjanja objektov kulturne dediščine in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji
S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi:

Kako deluje Ministrstvo za kulturo in institucije kot zavodi za varstvo kulturne dediščine pri ohranjanju objektov kulturne dediščine - gradbenih objektov - konstruktivno in destruktivno?

Obrazložitev:

Gradbeni objekti, ki predstavljajo našo zgodovinsko in kulturno dediščino, so nastali v preteklih dobah. Zob časa dela svoje. Nujno je, da se objekti vzdržujejo, konzervirajo in ohranijo v prvotni podobi in poslanstvu. Tukaj je vloga ustreznih zavodov za varstvo kulturne dediščine, inšpekcij in Ministrstva za kulturo nujna in potrebna.

Nevarnost obstaja, da se ta vloga "kulturološke stroke" izrodi in izniči prvotni namen. Razni zavodi od izgovorov strokovnosti zapletajo pogoje vzdrževanja in rekonstrukcij do onemoglosti, saj ne upoštevajo sedanjega stanja in dejstva, da je tehnični napredek nujen sodobnik našega časa. Popolnoma neživljenjsko je, da se vztraja pri nekem materialu ali izrazu, ki ne obstaja več ali bi bil nesorazmerno predrag. Eno je zamišljati ideje, drugo je vprašanje, koliko te ideje denarno stanejo in ali je zaradi takih zamisli ogrožena izvedba potrebne sanacije.
Objekti kulturne dediščine ne obstajajo zato, da bi ustrezne institucije opravičevale svoj obstoj z nekoristnimi študijami, ampak zato, da ostanejo naše kulturno bogastvo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 5.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja Ministrstvu za zunanje zadeve glede udeležbe predstavnika veleposlaništva Republike Slovenije, ob odprtju spominskega muzeja na Hrvaškem v Jasenovcu.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede udeležbe predstavnika veleposlaništva Republike Slovenije na otvoritvi spominskega muzeja v Jasenovcu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasita:

Ali se je predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije na Hrvaškem, dne 27.11.2006, udeležil slavnostnega odprtja spominskega muzeja z novo stalno zbirko, posvečeno žrtvam ustaškega taborišča smrti v Jasenovcu? Če ne, kakšen razlog je botroval taki odločitvi?

Obrazložitev:

Koncentracijsko taborišče v Jasenovcu je med letom 1941 in 1945 terjalo premnogo življenj Srbov, Romov, Židov, hrvaških naprednjakov in drugih narodnosti. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je v Jasenovcu identificiranih 221 žrtev iz območja današnje Republike Slovenije, 138 slovenskih državljanov med njimi tudi šest duhovnikov. V opomin tej okrutni zgodovini so v Jasenovcu odprli prenovljen spominski muzej.

Odprtja spominskega muzeja so se udeležili najvišji hrvaški politiki in predstavniki diplomatskega zbora, med katerimi pa, po poročanju hrvaških medijev ni zaslediti slovenskega diplomatskega predstavnika.

* * *

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 4.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Draga Bahuna glede sprememb davčne zakonodaje.
- - -

Po elektronski pošti 4.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede izvrševanja 3. člena zakona o RTV Slovenija.

Predsednik Janez Sušnik z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je postavil novo vprašanje.

Obrazložitev je podal Janez Sušnik.

Razpravljala sta prof.dr. Janvit Golob in Anton Kampuš.

Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede poročanja Radiotelevizije Slovenije o posvetu Državnega sveta Republike Slovenije "Pomen in vloga dvodomnosti" in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za kulturo in generalnemu direktorju Radiotelevizije Slovenija, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi:

Zakaj gledalci nacionalnega televizijskega programa javnega zavoda RTV Slovenija nismo bili v okviru dnevno informativnega programa seznanjeni z mednarodnim posvetom o dvodomnosti - Pomen in vloga dvodomnosti - na katerem je v okviru uradnega obiska sodeloval predsednik Senata Republike Francije Christian Poncelet, ob njem pa tudi predsednik Zveznega sveta Republike Avstrije Gottfried Kneifel, predsednik Senata Češke Republike P?™emysl Sobotka in ostali slovenski strokovnjaki?

Obrazložitev:

TV Slovenija svojih gledalcev v okviru dnevno informativnega programa ni seznanila o mednarodnem posvetu o dvodomnosti - Pomen in vloga dvodomnosti, ki ga je organiziral Državni svet RS, v četrtek, 19.10.2006. Gledalci namreč nismo bili seznanjeni s sodelovanjem treh visokih predstavnikov tujih držav in njihovimi prispevki na tem posvetu.

Posvet so s svojimi prispevki, poleg vidnih slovenskih strokovnjakov (prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Igor Lukšič, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Miro Cerar, prof. dr. Ivan Kristan, mag. Branko Grims), strokovno obogatili tudi predsednik Senata Republike Francije Christian Poncelet, ki je bil na povabilo Državnega sveta RS tudi na uradnem obisku v Sloveniji (sprejela sta ga tudi predsednika Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije France Cukjati, dr. med. in Janez Janša), predsednik Zveznega sveta Republike Avstrije Gottfried Kneifel in predsednik Senata Češke Republike P?™emysl Sobotka. Na posvetu so s svojimi videnji, ki temeljijo na vsakodnevni praksi delovanja Državnega sveta Republike Slovenije, tvorno sodelovali tudi sedanji in bivši člani državnega sveta, ki preko te institucije predstavljajo, zastopajo ter opozarjajo na interese slovenske civilne družbe.
Menim, da se tema o državnem svetu, ki je bila predstavljena v informativni oddaji Tednik, ne more primerjati s celostnim pomenom in vlogo dvodomnosti v parlamentarnih sistemih vseh držav. Mednarodni posvet, na katerem so predstavili svoja stališča glede dvodomnosti in vloge državnega sveta trije predsedniki drugih domov in vrsta domačih uglednih in priznanih strokovnjakov, se ne more primerjati z nekaj načelnimi stališči nekaterih predstavnikov domačih političnih strank, ki so odgovarjali samo glede ukinitve državnega sveta Republike Slovenije. Ali lahko govorimo o načelu strokovnosti in neodvisnosti novinarskega dela, ne da bi se za mnenje o dvodomnosti povprašalo strokovnjake tudi s področja ustavnega prava in političnih ved? Je bila tema o dvodomnosti res tako izčrpno pokrita s strani RTV SLO, da so bila v zgolj v zvezi z vlogo državnega sveta dovolj že moja osebna stališča?
Kljub strokovni ter visoki mednarodni in slovenski udeležbi posvet ni dobil mesta v informativnih oddajah nacionalne televizije. Moram še dodati, da je uredniška presoja res avtonomna, vendar to ne odvezuje nobenega urednika, da je ne bi opravljal tudi strogo profesionalno. Ponovno poudarjam, da morajo novinarji in uredniki RTV Slovenija pri svojem delu spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorski pluralizem; zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj; spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev in uveljavljali profesionalno etiko poročevalcev, tako kot to med drugim zahteva od njih 5. člen ZRTVS-1.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo in generalnemu direktorju Radiotelevizije Slovenije, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 4.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade RS na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov in Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev v zvezi s prodajo Ljubljanskih mlekarn tujemu kupcu.

- - -

Po elektronski pošti 4.12.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Petra Vriska glede izselitve Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

K 4. točki dnevnega reda :

Predlog za avtentično razlago 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorskih in sorodnih pravicah

Predlog za avtentično razlago zakona, državnega svetnika Jožeta Ilca so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 22.11.2006 in po elektronski pošti.

Predlog za avtentično razlago zakona sta obravnavali Komisija za družbene dejavnosti in Komisija za gospodarstvo.

Poročilo Komisije za družbene dejavnosti, z dne 11.4.2006 so prejeli s sklicem 22.11.2006 in po elektronski pošti.

Poročilo Komisije za gospodarstvo, z dne 13.6.2006 so prejeli s sklicem 22.11.2006 in po elektronski pošti.

Predlog za avtentično razlago zakona so obravnavale interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 4.12.2006 in na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj, Jože Ilc.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal predsednik komisije, dr. Zoltan Jan.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Tone Peršak.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec.

Razpravljali so dr. Zoltan Jan, Doro Hvalica, Vincenc Otoničar, prof.dr. Janvit Golob, mag. Zlatko Jenko, Tone Peršak, Ivan Bukovec.

Obrazložitev je podal Bogdan Novak, predsednik Zveze avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, obravnaval predlog državnega svetnika Jožeta Ilca za sprejem avtentične razlage 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 44/06 - uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi prvega odstavka 149. člena poslovnika državnega zbora Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago 1. točke prvega odstavka 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 44/06 - uradno prečiščeno besedilo).

Skladno z drugim odstavkom 219. člena poslovnika državnega zbora bo kot predstavnik državnega sveta na sejah delovnih teles državnega zbora sodeloval državni svetnik Jože Ilc.

To besedilo v celoti nadomesti besedilo predloga za sprejem avtentične razlage z isto številko z dne 6.12.2006, katerega je državni svet že predložil v obravnavo državnemu zboru.

PREDLOG ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE PRVE TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 49. ČLENA ZAKONA O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH

NASLOV ZAKONA

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB2) (Ur. l. RS, št. 44/06 - uradno prečiščeno besedilo)

NAVEDBA ČLENA, ZA KATEREGA SE PREDLAGA AVTENTIČNA RAZLAGA

Besedilo 49. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah se glasi:

"Pouk 49. člen (1) Za namene pouka je prosto: 1. javno izvajanje objavljenih del v obliki neposrednega pouka; 2. javno izvajanje objavljenih del na brezplačnih šolskih slovesnostih pod pogojem, da izvajalci ne prejmejo plačila; 3. sekundarno radiodifuzno oddajanje RTV šolskih oddaj. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu."

RAZLOGI ZA AVTENTIČNO RAZLAGO

Avtorska pravica je pravica, ki pripada avtorju kot kreatorju intelektualnega dela. Osnovno pravilo je, da je avtorska pravica izključna. Pripada samo avtorju. V nadaljevanju te razlage zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) avtorju podeljuje izključne pravice, tako moralne kot materialne avtorske pravice. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo avtorskega dela.
Obstajajo izjeme od tega pravila, ki jih določa 4. oddelek ZASP. Navedeni zakonski oddelek tudi urejuje prosto uporabo. Prosta uporaba je dopustna za namene pouka, kot je zgoraj pojasnjeno in določeno v 49. členu ZASP.

Prosta uporaba je uporaba brez plačila nadomestila avtorju za uporabo avtorskega dela. Osnovno pravilo je, da se vse pravice tolmačijo v korist avtorja in da so izjeme le redkost. V dvomu se vedno tolmači v korist avtorja.
Ni nobenega dvoma, da je uporaba avtorskega dela za namene pouka po 49. členu ZASP prosta, kar drugače pomeni brezplačna.
Dogaja pa se, da se prosta uporaba za namene pouka tolmači na drugačen način kot ga predvideva ZASP. Pri tem imam v mislih zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01). Po 2. členu knjižničarska dejavnost kot javna služba zajema med drugim tudi pridobivanje in izobraževanje uporabnikov. Po 16. členu zakona o knjižničarstvu splošne knjižnice izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju v naslednji vsebini:
Splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.
Splošne knjižnice v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi:

sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju,
zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo,
zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo.

Splošne knjižnice izvajajo v okviru svoje dejavnosti tudi literarne prireditve kot pravljične ure, literarni večeri, predstavitev knjig, ipd. Teh prireditev ni malo in presegajo število 10.000. Na navedenih literarnih prireditvah se javno izvajajo objavljena knjižna avtorska dela. Za javno izvajanje knjižnih avtorskih del avtorju pripadajo materialne avtorske pravice kot določa 26. člen ZASP, kar tudi pomeni, da avtorju pripada plačilo za uporabo javnega izvajanja avtorskega dela. Ni nobenega dvoma in spora, da je javno izvajanje avtorskega dela po 26. členu del avtorske materialne pravice in s tem tudi osnova za plačilo uporabe avtorskega dela.

Knjižnice odklanjajo plačilo za javno izvajanje avtorskih del, ki se predstavljajo na tako imenovanih literarnih prireditvah. Mnenje knjižnic je, da v skladu z zakonom o knjižničarstvu izvajajo biblio pedagoško delo in s tem spodbujajo bralno kulturo brezplačno. Knjižnice enačijo biblio pedagoško delo s poukom, ki je opredeljen v 49. členu ZASP. Smatrajo, da jim pripada prosta uporaba v skladu z 49. členom ZASP.

Literarne prireditve v knjižnicah se nikakor ne morejo enačiti s poukom. Vsebino ZASP se mora tolmačiti ozko. Vse vsebinske omejitve v breme avtorjev niso predmet poljubne razlage. Pouk, ki je opredeljen po 49. členu ZASP, ni predstavljanje avtorskih del po zakonu o knjižničarstvu. Pouk je tisto podajanje določene materije, ki pomeni organizirano in sistematično podajanje učne snovi v šoli. Šola je ustanova, ki v skladu z predpisi in vsebino poslanstva podaja učno snov, da obiskovalci pridobivajo določena znanja in uradno priznane stopnje izobrazbe. Šolsko dejavnost tako izvajajo pedagoške ustanove od osnovne šole naprej. Izključiti tudi ne moremo predšolske vzgoje, ki jo ravno tako lahko uvrstimo kot šolsko dejavnost z vidika proste uporabe avtorskega dela s stališča 49. člena ZASP.

Dejstvo je, da dejavnost knjižnic ne moremo izenačiti z vsebino pouka tako, kot ga določa ZASP in mednarodna konvencija o zaščiti avtorske pravice. Urad RS za intelektualno lastnino je podal svoje mnenje z dne 23. 11. 2005 št. 800-37/5. Po tem mnenju se dejavnost knjižnic, to se pravi biblio pedagoško delo, ne more enačiti s poukom. To pomeni, da knjižnice niso upravičene do proste uporabe avtorskih del po 49. členu ZASP.

V konkretnem primeru je nastal spor o vsebini 49. člena ZASP. Problem je, kaj ZASP smatra kot pouk. Uporaba avtorskega dela pri pouku je prosta uporaba, za katero avtorju ne pripada nadomestilo. To je izjema od splošnega pravila, da je avtor upravičen zahtevati plačilo za vsako uporabo avtorskega dela. Izjeme se morajo ozko tolmačiti. Smatram, da biblio pedagoško delo nikakor ni identično s poukom, ki je opredeljeno kot izobraževanje v okviru rednih institucij. Biblio pedagoško delo je ena od dejavnosti knjižnic po 2. členu zakona o knjižničarstvu. ZASP v ničemer ne dopušča knjižnicam prosto uporabo avtorskega dela.

IV. PREDLOG BESEDILA AVTENTIČNE RAZLAGE 1. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 49. ČLENA

Na podlagi 152. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne .... sprejel

AVTENTIČNO RAZLAGO

prve točke prvega odstavka 49. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB2) (Uradni list RS, št. 44/06):

"Prva točka prvega odstavka 49. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se razume tako, da se javno izvajanje objavljenih del v obliki neposrednega pouka v ustanovah, ki ne opravljajo šolske dejavnosti, ne šteje za prosto uporabo v smislu prve točke prvega odstavka 49. člena ZASP."

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

K 5. točki dnevnega reda :

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI-D) - druga obravnava, EPA 1091-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 110/06.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 22.11.2006 in po elektronski pošti.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 1.12.2006 in na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal mag. Roman Rep, Ministrstvo za javno upravo.

Stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije, mag. Adolf Zupan.

Razpravljali so Doro Hvalica, dr. Zoltan Jan, prof.dr. Jože Mencinger, mag. Zlatko Jenko, Anton Rozman,Vincenc Otoničar.

Repliko je podal dr. Zoltan Jan.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 49. seji, dne 6. 12. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-D) - druga obravnava

Razlogi za spremembe in dopolnitve zakona so odločba Ustavnega sodišča št. U-I-217/02 z dne 17. 2. 2005 (Ur. l. RS, št. 25/04), s katero je ustavno sodišče razveljavilo določbe 2. oddelka II. poglavja ZRLI v delu, v katerem se nanašajo na predhodni zakonodajni referendum; novi 3.a člen Ustave RS, ki je v naš pravni sistem uvedel novo obliko referenduma, to je referendum o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije oziroma o vstopu v obrambno zvezo - referendum o mednarodnih povezavah; kot tretji razlog pa je navedena potreba po odpravi nekaterih drugih pomanjkljivosti zakona, po natančnejši ureditvi referenduma o spremembi ustave in nekaterih drugih določb ZRLI, ki omogočajo ali bi lahko omogočale nekatere zlorabe referenduma, neracionalno ravnanje in nepotrebno oviranje zakonodajnega postopka.

Državni svet predlog zakona podpira, ob tem pa je izpostavil naslednje konkretne pripombe:

K 11. členu:

V prvem odstavku 11. člena predloga se za besedo "zakona" doda vejica in črta beseda "ali", za besedo "vlade" pa se doda besedilo "ali državnega sveta".

Obrazložitev:

Predlog zakona spreminja dosedanji 11. člen ZRLI (Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo. Predlog, naj državni zbor razpiše zakonodajni referendum, lahko da vsak poslanec) in v enem delu dviga prag za pobudo iz enega poslanca na najmanj desetih poslancev, v drugem pa pobudo širi še na poslanske skupine, predlagatelja zakona in Vlado Republike Slovenije.

Glede na odločitev predlagatelja, da bo pobudo razširil še na predlagatelja zakona in vlado, ni videti nobenega razloga, da ne bi pobude za razpis zakonodajnega referenduma razširil še za Državni svet Republike Slovenije (lahko tudi za predsednika republike), ki je po uvrstitvi v Ustavo naveden pred Vlado Republike Slovenije. Zahteva državnega sveta po ponovnem odločanju državnega zbora o sprejetem zakonu iz 97. člena Ustave in zahteva po razpisu zakonodajnega referenduma iz 90. člena Ustave sta močnejši upravičenji državnega sveta, zato ni videti razloga, da ne bi mogel imeti na voljo tudi "šibkejše" pobude (predloga) za razpis zakonodajnega referenduma, na katero je državni zbor vezan le toliko, da mora o njej odločati. Ker je Vlada Republike Slovenije večinska predlagateljica zakonov, se nameravani predlog izkaže za njeno orožje, ki ga ima na voljo proti državnemu svetu (če bi bil predlagatelj zakona državni svet), medtem ko takšnega ukrepa nima na voljo državni svet v primeru Vlade kot predlagateljice zakonov.

K 20. členu:

Rešitev I.
V prvem odstavku se črta besedna zveza "ali zaradi zavrnitve zakona".

Rešitev II.
V prvem odstavku se za besedo "odloči" doda besedna zveza "ali da mnenje".

V tretjem odstavku se za besedo "zahtevi" doda "ali mnenju".

Obrazložitev:

Po predlogu zakona bi lahko državni zbor od ustavnega sodišča nemudoma zahteval, naj odloči o domnevni protiustavnosti zahteve za razpis referenduma, ker bi menil, da bodo z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice. Predlog že vnaprej predvideva možno zavrnitev zakona na referendumu in izogib referendumske volje v odločitvi ustavnega sodišča, ki bi ugotovilo protiustavne posledice. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljani in državljanke jo izvršujejo neposredno in (šele nato op.) z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (3. člen Ustave). Referendum je najvišja oblika neposredne demokracije in načela suverenosti ljudstva, zato obstaja velik dvom v pravilnost predlagane rešitve, po kateri bi ustavno sodišče odločalo proti lastnemu ljudstvu. Če je ljudstvo na eni strani toliko močno, da lahko odloča o spremembah ustave, po kateri odloča ustavno sodišče (konec koncev tudi o ukinitvi njega samega), ne sme biti po drugi strani oslabljeno do te mere, da bi ustavno sodišče strlo voljo ljudstva.

Besedna zveza "protiustavne posledice" sama po sebi kliče k aktivizmu sodišča, ki bo moralo v vsakem konkretnem primeru odločiti o teži posledic, kdo so potencialni oškodovanci, kaj pravzaprav predstavljajo, kako daleč lahko o njih odloča (so posledice verjetne, gotove, možne, nedvoumne ipd.), da ne pride do skrajnih meja možnega in predstavljivega (reductio ad absurdum).

Možen kompromis je v predlagani drugi rešitvi, po kateri bi lahko ustavno sodišče dalo mnenje o protiustavnih posledicah, ki bi lahko nastale zaradi zavrnitve zakona. Mnenje kot nova pristojnost sui generis ustavnega sodišča, bi tudi njega razrešila velikega pritiska na njegovo delo, po drugi strani pa bi mnenje služilo kot velika dodatna opora pri (pravilnem) odločanju volivcev.

Nadaljnja rešitev bi bila tudi, da bi že zakon vseboval primere, v katerih bi bil referendum nedopusten (npr. davki, proračun ipd.). Tako ne bi ustavno sodišče nosilo celotnega bremena na svojih ramenih.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

K 6. točki dnevnega reda :

Enajsto redno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2005, EPA 971-IV

Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 77/06.

Poročilo je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 22.11.2006 in na klop.

Poročilo so obravnavale interesne skupine.

Na klop so prejeli predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev poročila podal Tone Dolčič, namestnik Varuha človekovih pravic.

Stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik komisije, mag. Adolf Zupan.

Razpravljali so Jože Ilc, mag. Zlatko Jenko, Doro Hvalica, Boris Janez Bregant, prof.dr. Alojz Križman.

Repliko je podal Doro Hvalica.

Obrazložitev je podal mag. Roman Rep, Ministrstvo za javno upravo.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

M N E N J E

k enajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2005

Državni svet se je seznanil z Enajstim rednim letnim poročilom Varuha človekovih pravic za leto 2005 in opravil razpravo o vsebini poročila.

Po zaključeni razpravi je državni svet sprejel naslednja priporočila, ki jih predlaga v obravnavo Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije:

USTAVNE PRAVICE

Med področja, kjer se najbolj povečuje število pritožb, lahko uvrstimo etiko javne besede, saj se je število pobud več kot podvojilo.

Predlog: sprejem etičnega kodeksa za oba domova parlamenta, državno upravo in dosledno izvajanje že veljavnih kodeksov.

Varuh je opozoril, na posebno skrb za etiko javne besede. Državni svet dodaja, da je ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (RTV SLO) Republika Slovenija. ZRTVS-1 v drugem odstavku 3. člena (javna služba na področju radijske in televizijske dejavnosti) jasno določa, da obsega javna služba tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

Predlog: glede nestrpnosti v medijih naj Državni zbor kot eden izmed predlagateljev prek predlaganih članov programskega sveta zahteva, da se upošteva zahteva po ustrezni usposobljenosti vsakega novinarja. Nesprejemljivo je, da ustvarjajo javno mnenje ljudje, ki nimajo osnovnih veščin poročanja in zaveze izpolnjevanja etičnega kodeksa novinarjev.

Glede svobode združevanja je Varuh videl probleme predvsem v delovanju lovskih družin kot društev in njihove lovske pravice do trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, državni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da je Ustavno sodišče RS na zahtevo Državnega sveta v odločbi št. U-I-98/04 z dne 9.11.2006 odločilo v njegov prid v bistvenih točkah, ki se nanašajo na organizacijo, delo in število članov lovskih družin.

Varuh je opozoril na neustrezno obravnavo peticije, v kateri je policijski sindikat Vlado in DZ opozoril na ustavno prepoved članstva poklicnih pripadnikov Policije v političnih strankah. DZ se do te peticije ni želel opredeliti.

Državni svet se strinja, da so predmet peticij zlasti politična vprašanja, zato se vsebinsko opredeljevanje do peticij praviloma izmika sodnemu nadzoru. Na podlagi tega se državni svet strinja, da odsotnost podrobnejšega zakonodajnega urejanja vsebine in načina izvrševanja pravice do peticije omogoča samovoljno (arbitrarno) postopanje organov oblasti. Državni svet poleg tega poudarja, da življenja ne sestavlja le zakon; vmes je tudi etika, morala in njun splošen občutek pravičnosti, kateremu mora biti vsaj do ključnih mejnikov zadovoljeno. Opozarjanje na odsotnost zakonske določbe je dobronamerno, izostanek odgovora, ki se tiče temeljnih človekovih pravic, pa jasno kaže na odsotnost vsakršne pravne kulture. Nesprejemljivo je, da bi sprejeli zahtevo, ki bi narekovala, da mora biti vsako najmanjše delo organa (če je to sploh mogoče) vnaprej predpisano. Če obravnavajo peticije poslanci in ne strokovne službe, pa bi bilo morebitno sklicevanje na odsotnost zakonske potrebe po odgovoru naravnost šokantno. Vsak organ, ki na tak ali drugačen način odloča o pravicah drugih, mora z njimi vzpostaviti dialog, sploh če se drugi v svoji nemoči obrnejo na njih.

Neupoštevanje odločitev Ustavnega sodišča je še vedno pereče vprašanje, saj se je število neizvedenih odločb lani podvojilo. Državni svet zato predlaga, da naj Državni zbor Republike Slovenije pripravi predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika državnega zbora, po katerem bi moral resorni organ, ki je zadolžen za posamezno področje, odpraviti neustavnost pred vložitvijo kateregakoli drugega predloga zakona z njegovega resorja, razen če ne gre za zakone po nujnem postopku.

Javne oblasti so zavezane vzdržati se kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ob tem pa morajo zagotoviti tudi pogoje za njihovo učinkovito uživanje, tudi za primer, ko bi vanje posegale tretje osebe.

V zvezi z učinkovitim varovanjem človekovih pravic državni svet opozarja tudi na Poročilo o delu Ustavnega sodišča Republike Slovenije za leto 2005, ki je zasipano s primeri. V tem delu je potrebno v poiskati možnosti za razbremenitev dela ustavnega sodišča.

Vlada naj v sodelovanju z nevladnimi organizacijami zagotovi programe za seznanjanje oziroma ozaveščanje prebivalcev o človekovih pravicah.

Državni svet opozarja, da se zakoni tudi s področja uresničevanja človekovih pravic pogosto sprejemajo prehitro, brez natančnih analiz stanja in možnih posledic, pa tudi parcialni interesi politike v Državnem zboru neredko spremenijo prej morda ustrezne rešitve. Pri pripravi in sprejemanju zakonov se premalo upoštevajo opozorila stroke.

Predlog: sprejem zakona o analizi učinkov predpisov (Regulatory Impact Analysis - RIA), ki temelji na dokaznem pristopu, ki omogoča sistematični razmislek koristi in stroškov regulativnega predloga z njegovimi učinki na ekonomijo in družbo.

II. DISKRIMINACIJA

Število primerov, ki jih je prejel varuh, se je v primerjavi z letom 2004 precej zmanjšalo. Med pobudami po številu še vedno izstopajo zadeve, ki imajo svoj povod v raznih nesporazumih in različnih pogledih na reševanje romske problematike. V največ pobudah je zasledil očitke o domnevno slabem delu državnih organov, zlasti policije, inšpektorata za okolje in prostor ter organov lokalne samouprave. Ob tem nemalokrat naleti tudi na izrazito odklonilen odnos pobudnikov do romske populacije, ki naj bi bila nesocializirana, nasilna, brez občutka za delo . Vse to naj bi bil razlog za neupravičenost do posebne pomoči, ki jo uživajo. Občani se tako vrtijo v začaranem krogu medsebojnega sovraštva in ne prevzemajo dovolj odgovornosti za varstvo svojih pravic. Tako ni nenavadno, da za domnevno nevzdržno stanje tudi neupravičeno krivijo organe oblasti. Ob obravnavi posameznih pobud glede slabega dela organov oblasti moramo pobudnikom pogosto posredovati mnenje, da je odgovornost za posamezne prekrške ali kazniva dejanja lahko le individualna in se ne sme razširiti na celotno etnično ali drugo skupnost. Pavšalne ocene o odgovornosti celotne etnične skupnosti ne morejo prispevati k odpravi nesporazumov in napetosti med vaščani, za kar bi si morali prizadevati vsi prebivalci in nosilci raznih oblastnih funkcij.

Predlog: dosledno izvrševanje zakonskih pravic in dolžnosti, uvedba učnih programov o strpnosti do drugačnih, njihovem vključevanju v družbo, sprememba kulturnih vrednot.

Pri tem je treba omeniti, da še nimamo sistemskega zakona o Romih, predvsem pa ne strategije vključevanja Romov v družbo, čeprav Ustava to predvideva.
Predlog: sprejem zakona o Romih.

III. OMEJITVE OSEBNE SVOBODE

Ob obiskih je varuh opazil, da v mnogih ZPKZ postopno prenavljajo in tako izboljšujejo prostore, namenjene nastanitvi zaprtih oseb, in skupne prostore, namenjene njihovemu druženju in izvajanju raznih (organiziranih) dejavnosti. Nujno je treba zagotoviti bistveno drugačne razmere med izvrševanjem pripora; edina redna, vsakodnevna dejavnost zunaj priporniških celic je gibanje na prostem. Izvrševanje pripora tako vse prepogosto temelji (zgolj) na skoraj celodnevnem bivanju v prenatrpanih in zaklenjenih celicah, brez kakršnihkoli organiziranih aktivnosti. Tudi leto 2005 ni prineslo odločilnega premika v zakonskem urejanju duševnega zdravja. Kljub že dolgoletnim opozorilom varuha in odločbi ustavnega sodišča, ki je določilo 24. junij 2004 kot rok za odpravo ugotovljenih neskladnosti ZNP z ustavo, še nimamo zakona, ki bi celovito in ustavno skladno uredil področje duševnega zdravja. Ugotoviti je mogoče, da tudi v praksi neprostovoljnega pridržanja na zaprtih oddelkih socialnovarstvenih zavodov in hospitalizacije v psihiatričnih bolnišnicah ni večjih novosti. Opažamo vse večje zavedanje tudi socialnovarstvenih zavodov, da je treba primere neprostovoljnega pridržanja na zaprtih oddelkih pravočasno prijavljati sodišču zaradi sodnega nadzora omejevanja ali odvzema prostosti.

Predlog: tudi po medijih smo vse bolj priča o slabih razmerah v zaporih in njihovi prenatrpanosti, zato bo treba tej problematiki v prihodnje posvetiti več pozornosti. Prisilno zadržanje bolnikov v psihiatričnih ustanovah je potrebno na novo urediti v Zakonu o nepravdnem postopku ali celovitem novem zakonu. Ustrezno je potrebno urediti tudi prostore za bolnike, ki so na psihiatriji kot posledica storitve kaznivih dejanj. Glede na sprejeto novelo zakona o azilu državni svet poudarja, da morajo biti predlagane zakonske rešitve takšne, da bosta novela zakona in njeno tolmačenje vedno in v celoti skladna z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev in newyorškim Protokolom o statusu beguncev, ki zavezujeta Slovenijo.

IV. PRAVOSODJE

Dolgoročni cilj ne more biti zgolj učinkovito sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku, ampak zagotavljanje samega sojenja brez nepotrebnega odlašanja, torej sojenja v razumnem roku. Vsakomur, ki kot stranka nastopa v sodnem postopku, je treba zagotoviti, da bo lahko v razumnem času s sodnim varstvom uveljavil svoje pravice. Medtem ko na skoraj vseh področjih sodnega odločanja opažamo spremembe z večjo učinkovitostjo (tudi v zemljiški knjigi), se zdi, da tega trenda še ni pri sodni izvršbi. Mnoga okrajna sodišča so nam v letu 2005 poročala o velikem številu izvršilnih zadev in daljšem času pri odločanju. Pogosto bi bila večja hitrost in učinkovitost izvršbe mogoča že ob skrbnejšem delu tudi pri veljavni zakonski ureditvi tega področja.

Državni svet je že ob obravnavi predloga ustavnega zakona za spremembo Ustave podprl ministra za pravosodje pri odpravljanju sodnih zaostankov. Po mnenju državnega sveta je treba opozoriti na neustrezno ureditev oziroma na dejansko neustrezno izvrševanje pripravništva na sodiščih. Mnogi mladi pravniki tako ne pridejo tudi po več let.

V. POLICIJSKI POSTOPKI

Tudi v letu 2005 je varuh prejel več pobud z očitki, da policija ne posreduje in ne ukrepa dovolj učinkovito v primerih, ko so v razmerju udeleženi (tudi) Romi.

Ne glede na morebitna zatrjevanja o enaki obravnavi Romov in drugih državljanov so nedavni dogodki pokazali na neustrezno reševanje romske problematike. Policija in represivni ukrepi so le zadnji člen v verigi ukrepov, zato ni pričakovati, da bo represija policije uredila vse razmere. Že davno tega so namreč kriminologi dokazali, da je kazenska sankcija učinkovita le na začetku, nakar se "stanje normalizira na prejšnjo raven", ne glede na njeno višino.

VI. UPRAVNE ZADEVE

Varuh z obžalovanjem ugotavlja, da na tem področju ni bilo nobenega premika v smeri uresničitve odločbe US št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003 (izbrisani).

Državni svet kot rešitev ponuja enak odgovor kot velja za odpravo neustavnosti tistih zakonov, za katere je bila neustavnost ugotovljena s strani ustavnega sodišča.

VII. OKOLJE IN PROSTOR

Varuh je Vlado in Državni zbor RS opozarjal na ta problem tudi v letnih poročilih. Odziv Vlade ni bil ustrezen, saj je na podlagi stališča inšpekcije MOP polemizirala s tem delom poročila Varuha. Državni zbor pa se je odzval z 21. točko priporočil k letnemu poročilu Varuha za leto 2002, kjer je pozval "vlado oziroma pristojno ministrstvo, naj razrešita pereč problem nerazčiščenih pristojnosti različnih inšpektorjev v primerih, ko neka aktivnost krši predpise z več področij, saj se večkrat določena inšpekcija poskuša izogniti odgovornosti in ukrepanje prevaliti na drugo inšpekcijo." Očitno je bil Varuh edini, ki je na problematiko učinkovitosti inšpekcijskih služb gledal kot celoto z vidika učinkovitega delovanja pristojnih državnih organov in zaščite prizadetih posameznikov. Rezultat je bil takšen, da nihče ni ukrepal, čeprav je varuh argumentirano pojasnil, da bi vsaka inšpekcijska služba imela v predpisih dovolj podlage za učinkovito ukrepanje.

Državni zbor naj naredi analizo in stanje še odprtih zavez Vlade do parlamenta, ki jih mora še izpolniti ali pa je njihova zaveza zaradi drugih dejanskih okoliščin prenehala. Vsako delovno telo in DZ kot organ najvišjega ranga mora sistematično voditi evidenco nalog, ki jih je naložil Vladi RS, jo sproti preverjati in voditi razpravo glede odgovorov Vlade. Le tako se lahko izvršuje konstitutivni nadzor zakonodajnega organa nad delom izvršilne veje oblasti.

Državni svet se strinja, da je veliko težav povzročenih zaradi neznanja državnih organov, ki se v mnogih primerih pikolovsko sklicujejo na določbe zakonov, čeprav osnovna načela zakonov, sistematična razlaga celotnega zakona in metode razlage nudijo v mnogih primerih odgovore, za katere na začetku ni interesa. Glede pozivanja delovnega telesa državnega zbora za ureditev razmer, ki bi jih morala urediti vlada, državni svet opozarja na zgoraj predlagano rešitev glede vzpostavitve evidence o nalogah, ki so bile zaupane Vladi.

VIII. DELOVNA RAZMERJA IN BREZPOSELNOST

Inšpektorat v Poročilu o delu za 2004 navaja, da se inšpektorji v praksi srečujejo s kršitvami ZDR, na primer z opustitvijo izplačila regresa za letni dopust, povrnitve stroškov prevoza na delo, plačila dodatka za nadurno delo ipd., ki pa v zakonu niso sankcionirane, ker sodijo v sodno pristojnost. V primerih tovrstnih kršitev v drugem odstavku 227. člena ZDR tudi ni predvidena izdaja ureditvene odločbe.

Državni svet se z Varuhom strinja tudi glede predloga IRSD, da bi v ZDR razširili možnost izdaje ureditvene odločbe tudi za primere navedenih kršitev. Enako kot inšpektorat meni, da bi s tem v številnih primerih prispevali k odpravi nepravilnosti, delavcu pa prihranili dolgotrajne in drage sodne postopke.

Zanimivo je, da je Varuh več utemeljenih pobud prejel od zaposlenih v policiji, vojski in zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij. Pobude so bile utemeljene, kar kaže na težave na represivnem področju. Več pobudnikov se je pritoževalo tudi zaradi slabih odnosov z nadrejenimi v upravnih enotah in javnih zavodih. Državni svet meni, da je v državni upravi še veliko rezerve, predvsem v upravljanju s človeškimi viri, sodelovanju in dogovarjanju zaposlenih na vseh nivojih. Ljudje so največje bogastvo vsake združbe, zato se na probleme ni možno ozirati le s spremembo zakonodaje. Več poudarka je potrebno dati tudi etiki dela, sprejemanju kodeksov in njihovem dejanskem izvrševanju.

IX. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

V praksi se je izkazalo, da je bolj kot vsebina posameznih pravic sporen način njihovega uresničevanja, saj so postopki precej zapleteni, nekateri se celo prekrivajo, saj so določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja sočasno tudi splošne pravice bolnikov. Prav pomanjkanje natančnejše opredelitve posameznih pravic bolnika in formaliziranega postopka njihovega uveljavljanja je čedalje večja težava, saj bolniki ne vedo vnaprej, kaj smejo pričakovati in uveljavljati in kakšne so možne pritožbene poti v primeru kršitve njihovih pravic. Le določno opredeljene pravice zagotavljajo posamezniku uresničitev tudi drugih ustavnih pravic, saj imajo lahko le takšne pravice tudi učinkovito sodno varstvo. Ustreznejša normativna ureditev bolnikovih pravic bi tako zdravnikom in vsem drugim, zaposlenim v zdravstvu, zagotovila večjo pravno varnost, saj bi rešila marsikateri nesporazum pri uveljavljanju posameznih pravic. Razmišljanja, da bodo težave bolnikov v sistemu zdravstvenega varstva rešene z novimi nadzornimi mehanizmi ali ustanovitvijo posebnega varuha njihovih pravic, niso dovolj prepričljiva. Težave bolnikovih pravic ni treba začeti reševati s krepitvijo nadzornih mehanizmov, ampak zagotoviti ureditev, ki bo omogočila reševanje težav čim bliže tisti ravni, kjer nastajajo. Glede vsebine pritožb je treba poudariti, da se pobudniki na Varuha človekovih pravic obračajo praviloma v zvezi s klasičnimi kršitvami, kot sta neustrezen odnos zdravstvenih delavcev do bolnika in nezadovoljstvo z načinom zdravljenja, v zadnjem letu opažamo čedalje več nezadovoljstva glede odločanja organov ZZZS o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Večinoma obravnavamo zadeve, ki bi jih zdravstveno osebje lahko preprečilo ali nemudoma rešilo z ustreznejšim odnosom do bolnika, ki si v svoji stiski želi predvsem čim več informacij. Zato državni svet meni, da bi moral biti eden temeljnih ciljev zdravstvene reforme, ki se že predolgo pripravlja, usmerjen v bolnika in njegov položaj v sistemu zdravstvenega varstva. Pri tem meni, da bi bilo mogoče velik del nezadovoljstva s sistemom zdravstvenega varstva odpraviti v okviru veljavne zakonske in organizacijske ureditve.

Državni svet opozarja, da je treba sprva odpraviti vse pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki zmanjšujejo zaupanje v sistem zdravstvenega varstva in ustvarjajo lažen vtis, da je z njim vse narobe. Veliko rezerve je v samih veljavnih predpisih, še večja pa je v ljudeh, ki delajo v zdravstvu. Od nekdaj velja, da "zdravnikove uspehe greje sonce, napake pa pokriva zemlja", zato je potrebno na to področje pristopiti z veliko mero občutljivosti. Navsezadnje je življenje vse, kar ljudje imajo. Ureditev uveljavljanja bolnikovih pravic dejansko še ni zaživela, še vedno je javno mnenje v večini tako, da "zdravniki že vedo kaj delajo", čeprav se v veliko primerih s poglobljenim študijem določene bolezni s strani prizadetih bolnikov ali njihovih svojcev izkaže, da zdravnik na koncu ve celo manj kot bolnik. Čakalne vrste so problem že dolgo časa, sploh pa je nesprejemljivo da "isti zdravnik pove, da je treba čakati več mesecev, če pa plačamo lahko enak pregled opravimo še isti dan v okviru njegove privatne ordinacije". Nujno je potrebno zakonsko urediti problem "pravice do vrstnega reda", ki jo kršijo vsi, ki neupravičeno zaradi vez in poznanstev pridejo na vrsto prej kot bi sicer, po drugi strani pa pravica zahteva čim prejšnjo izpolnitev. V primerih progresivnih bolezni je namreč čakanje po več mesecev lahko usodno za bolnika. Urediti je potrebno tudi sistem farmacevtskih družb, ki s takšnimi ali drugačnimi ugodnostmi (plačani "seminarji" na vseh koncih sveta, plačano sodelovanje v njihovih raziskavah ipd.) vplivajo na zdravnikove odločitve glede izbire prav njihovih zdravil. Delo "na normo" - točno določeno število pacientov na dan, se je v pravosodju izkazalo za neprimerno (zahteva po najmanjšem številu sprejetih odločitev na mesec). Neuspeh sodstva se vidi "vsaj v omarah", medtem ko zdravstvo svoji pacientov ne more zapreti v omare. Državni svet se strinja z varuhom, da je potrebno zakonsko urediti bolnikove pravice in postopke njihovega uveljavljanja. Prav tako bi morali čim prej zakonsko urediti tudi področje dopolnilne medicine.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 7. točki dnevnega reda :

Predlog programa varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2005-2009 (NPVRPŠJ), EPA 1017-IV

Predlog programa je objavljen v Poročevalcu DZ št. 85/06.

Predlog programa je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 4.12.2006.

Predlog programa so obravnavale interesne skupine.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev programa podal Mladen Berginc, Ministrstvo za okolje in prostor.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

M N E N J E

k dopolnjenemu predlogu Odloka o programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2006-2010 (NPVRPŠJ) - enofazni postopek

Regijski park Škocjanske jame je bil ustanovljen z zakonom o regijskem parku Škocjanske jame z namenom ohranjanja in raziskovanja izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških znamenitosti, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, paleontoloških in arheoloških najdišč, etnoloških in arhitekturnih značilnosti in kulturne krajine ter zagotavljanja možnosti za ustrezen razvoj. Navedeni zakon je tudi podlaga za sprejem petletnega programa varstva in razvoja Škocjanskih jam, ki zajema programske usmeritve države in Občine Divače in je pripravljen na podlagi inventarizacije in strokovnih podlag ter smernic.

Državni svet uvodoma ugotavlja, da je Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podprla predlog programa varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2005-2009, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija je državnemu zboru predlagala, da ga čim prej sprejme, saj predstavlja temeljno in zakonito osnovo za dobro poslovanje javnega zavoda Parka Škocjanske jame. Uspešno poslovanje javnega zavoda na državni in mednarodni ravni predstavlja velik doprinos k varstvu naravne in kulturne dediščine Parka Škocjanske jame kot svetovnega bisera in promocije naše države, zato je čimprejšnje sprejetje programa nujna osnova za nadaljnji razvoj in ohranjanje le - tega.

Državni svet nadalje ugotavlja, da je Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj opozorila, da je v skladu s tretjim odstavkom 13. člena zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Ur. l. RS, št. 57/1996) program podlaga za letne programe varstva in razvoja Škocjanskih jam, ki ga sprejema Javni zavod Park Škocjanske jame in da je treba petletno obdobje programa opredeliti za naprej. To opozorilo je Odbor državnega zbora za okolje in prostor, ki je pripravil dopolnjen predlog Odloka o programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2006-2010, upošteval.

S problemom nezmožnosti financiranja mednarodnih projektov se soočajo manjši javni zavodi, ki morajo najemati premostitvena posojila, ker nimamo sistemsko urejene finančne pomoči. Zato državni svet predlaga, da se ustanovi poseben sklad oziroma v okviru pristojnih ministrstev oblikujejo rezervna sredstva, ki bodo namenjena za premostitev teh težav in s tem lažje funkcioniranje javnih zavodov kot nosilcev razvojnih projektov.

Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Podpredsednik je zaključil 49. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom, ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.

Povezane vsebine

	49. seja Državnega sveta Republike Slovenije