Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanji državnega svetnika Draga Žure v zvezi s Predlogom zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Datum:   6.7.2010
Prejeto: 8.7.2010

Na ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika ste naslovili vprašanja, ki jih je predlagal državni svetnik, gospod Drago Žura, ki se nanašajo na Predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V nadaljevanju vam podajam odgovor.

1. Pri oblikovanju predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) smo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) upoštevali izračune, ki jih je naredil Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani (IER). Za otroški dodatek, denarno socialno pomoč, državno štipendijo in subvencioniranje vrtcev so bili izvedeni izračuni oziroma simulacije posledic predlaganih sprememb glede na sedanje stanje (sprememba sredstev oziroma števila upravičencev).

2. Vhodni podatki za izračune in simulacije so temeljili na reprezentativnem vzorcu 40.000 gospodinjstev, v katerih je živelo 115.000 posameznikov. Za posameznike smo za bazno leto 2004 povezali več statističnih in administrativnih baz podatkov (popis prebivalstva, dohodnina, socialni transferji, pokojnine). Sledila je izdelava mikrosimulacijskega modela, ki temelji na podatkih posameznika in družine. Za vsak posamezen transfer smo najprej simulirali stanje v baznem letu 2004. V drugem koraku smo izvedli simulacijo stanja v letu 2009, ki je v nadaljevanju služila kot referenčna rešitev za primerjavo relativne spremembe. V tretjem koraku smo glede na predvidene spremembe pripravili vrsto simulacij posledic in jih primerjali z referenčno rešitvijo.

3. Izračune je opravil IER. Metodologija - mikrosimulacijski model (glej zgoraj).

4. Simulacij vpliva premoženja ni bilo mogoče narediti, ker ni na voljo evidence o vrednosti nepremičnin, predvidevamo pa, da bo premoženje vplivalo na povišanje dohodka, ki se upošteva po ZUPJS za približno od 5 % do 10 %.

5. Dohodki iz 12. člena ZUPJS so se zajemali iz baze podatkov za reprezentativni vzorec gospodinjstev (glej odgovor na vprašanje št. 2). Premoženje (17. člen ZUPJS) ni bilo zajeto.

6. Tudi simulacije vpliva enega prejemka na drugega so bile opravljene. Posledično temu so bili tudi postavljeni dohodkovni razredi za posamezne prejemke oziroma subvencije po tem zakonu. Zaradi rangiranja socialnih transferjev je le uporaba mikrosimulacijskega modela dejansko omogočala upoštevanje vpliva spremembe socialnega transferja, ki je na lestvici pred obravnavanim na obravnavani transfer in vse ostale transferje še višje na lestvici.

7. Vprašanje ni razumljivo, saj ni razvidno na kateri socialni transfer se nanaša. Predlog za cenzus pri posameznem transferju je določalo MDDSZ in ga prilagajalo glede na dobljene rezultate simulacij. Podlaga za dokončno odločitev o višini cenzusa so torej bili izračuni, pripravljeni z uporabo mikrosimualcijskega modela. Tako na primer višina osnovnega zneska minimalnega dohodka izhaja iz Raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki jo je izdelala dr. Nada Stropnik s sodelavci z IER. Po tej raziskavi minimalni življenjski stroški v lanskem letu za odraslo osebo, ki živi sama, sicer znašajo 385,08 EUR, vendar je kot osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma kot višina sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogoča preživetje samske odrasle osebe, predlagano 288,81 EUR. Navedeni znesek ni predlagan kot nov osnovni znesek minimalnega dohodka (to je višina sredstev za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogoča preživetje odrasle samske osebe). Predlagatelj namreč predlaga, da se ta znesek zaradi realno nizke minimalne plače (in tudi povprečne plače) in posledično nesprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela upošteva v višini 75 % oziroma v višini 288,81 EUR.

8. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvu za javno upravo (MJU) smo začeli s pripravami na vzpostavitev ustrezne informacijske podpore ZUPJS že v letu 2009, ko smo začeli z aktivnostmi za razdelitev projekta na:

• nadgradnjo informacijskega sistema centrov za socialno delo (ISCSD) na MDDSZ v skladu z ZUPJS. ISCSD je informacijski sistem, preko katerega centri za socialno delo že sedaj na letnem nivoju izplačujejo preko 900 mio EUR socialnih in drugih transferjev,
• projekt e-Sociala na MJU (62. Redna seja VRS - Sklep vlade RS št. 38200-15/2009/11 z dne 7. 1. 2010), ki skrbi za pridobivanje podatkov iz 34 institucij in 44 podatkovnih virov,
• projekt implementacije ZUPJS na centre za socialno delo (začet v aprilu 2010), ki obsega obvladovanje poslovnih procesov, organizacijo kadrov in logistiko vpeljave izvajanja zakona na centre za socialno delo.

Na MJU so v fazi javnih naročil za standardna orodja za izmenjavo podatkov med MDDSZ ter institucijami in njihovimi viri za potrebe odločanja po zakonu, orodja bodo dostopna letos, institucije pa bodo zagotavljale dostopnost virov do maja 2011. MDDSZ bo naročilo izdelavo novega modula ZUPJS znotraj ISCSD v mesecu juliju 2010. Sam razvoj modula naj bi se v skladu z zahtevami osnutka zakona in potrjenimi amandmaji in podzakonskimi akti zaključil do 1. 4. 2011.

 S spoštovanjem,

Dr. Ivan SVETLIK
M I N I S T E R

Priloga 1    Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Višina sredstev, ki je namenjena zagotavljanju otroških dodatkov po sedanji ureditvi, znaša 303.000.000 EUR, glede na ureditev otroških dodatkov po predlogu tega zakona pa znaša ta višina 258.061.116 EUR, iz česar izhaja, da bo, glede na novo ureditve sistema otroških dodatkov (otroški dodatki samo do 18 leta), prihranjenih 44.938.884 EUR, ki se bodo prenesla v sistem državnih štipendij po novem sistemu predloga tega zakona. Na podlagi novega predloga se bo število upravičencev do državnih štipendij povečalo. Po sedanji ureditvi je za štipendije namenjenih 82.750.000  EUR, po novi ureditvi pa predvidena poraba sredstev v ta namen znaša 135.731.000 EUR, kar predstavlja razliko v višini 52.981.000 EUR. Na podlagi upoštevanja le dohodkov tako zmanjka 8.042.116 EUR. Za denarno socialno pomoč se trenutno zagotavlja 147.705.530 EUR, po novi ureditvi pa se bo število upravičencev in višina denarne socialne pomoči povečala, zaradi česar znaša predvidena višina potrebnih sredstev 265.877.800 EUR. Razlika med sedanjimi sredstvi in sredstvi, ki so potrebna za zagotovitev izplačila denarne socialne pomoči, po novi ureditvi znaša 118.172.270 EUR, in se bo zagotovila iz sredstev, ki so po sedanji ureditvi namenjena državni pokojnini (35.290.273 EUR)  varstvenemu dodatku (52.996.074 EUR) in transferjem za varstvo telesno in duševno prizadetih (28.485.334 EUR). Skupaj se torej iz naslova državne pokojnine, varstvenega dodatka in transferjev za varstvo telesno in duševno prizadetih zagotovi del razlike, in sicer v višini 116.771.687. Glede na navedeno (ob upoštevanju le dohodkov) zmanjka 1.400.583 EUR. Zaradi povečanja števila prejemnikov denarnih socialnih pomoči se bo povečalo tudi število upravičencev do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, in sicer se glede na sedanjo ureditev zagotavlja 6.019.368 EUR, po novi ureditvi pa bo višina predvidenih sredstev za zagotovitev znašala 8.005.759 EUR. Razlika znaša 1.986.391 EUR. Glede na ureditev ostalih subvencij in plačil po ZUPJS ni predvidenih sprememb v odhodkih iz državnega proračuna. V skladu z navedenim znaša primanjkljaj sredstev iz naslova nove ureditve pravic, ki spadajo v pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,  9.442.699 EUR, primanjkljaj, ki pripada Ministrstvu za zdravje v okviru povečanega števila upravičencev do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pa 1.986.391 EUR. Skupaj znaša primanjkljaj 11.429.090 EUR, vendar ob tem ni bil upoštevan vpliv premoženja. Ocenjujemo, da bo vpliv premoženja povečal dohodke posameznikov oziroma družin povprečno vsaj za 5 % (okoli 30.000.000 EUR).