Vprašanja Marijana Klemenca glede podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter verske oskrbe v zdravstvenih ustanovah

Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca glede podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter verske oskrbe v zdravstvenih ustanovah, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in na njih odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca se glasijo:

1. Ali ima Ministrstvo za zdravje pregled nad višino urnih postavk (ceno dela) po podjemnih pogodbah, ki jih javni zdravstveni zavodi sklepajo z zdravstvenimi delavci?
2. Ali je višina urne postavke za plačilo zdravstvenih delavcev po podjemnih pogodbah, kadar gre za opravljanje enakih zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe, v vseh zdravstvenih ustanovah enaka?
3. Če ni, zakaj nastajajo razlike in kako bo Ministrstvo za zdravje zagotovilo, da bo vrednost dela po podjemnih pogodbah, kadar gre za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe, skladna z Uredbo o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (Uradni list RS, št. 36/2009)?
4. Katere zdravstvene ustanove imajo sklenjene podjemne pogodbe s predstavniki verskih skupnosti za izvajanje verske oskrbe?

Obrazložitev:

Glede na pomanjkanje zdravstvenih delavcev, je bila s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-E) (Uradni list RS, št. 58/2008) dana zakonska možnost, da lahko javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, sklene za opravljanje zdravniške službe podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava z zdravnikom, zaposlenim pri tem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ne glede na to, za kakšen delovni čas je ta zdravnik zaposlen. To omogoča večini javnih zdravstvenih zavodov, da lahko izpeljejo letni program dela. Pri tem po informacijah v medijih prihaja v zdravstvenih ustanovah, zlasti bolnišnicah, do različnih višin plačila za enako vrsto storitev. V času umika soglasij za delo preko polnega delovnega časa ter v času stavke dela zaposlenih v javnem sektorju so bila pogajanja o višini urne postavke zelo aktualna.

Tudi sporazum med Ministrstvom za zdravje in sindikatom Fides, ter sporazum med Ministrstvom za zdravje in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi ter Sindikatom zdravstva in socialnega varstva ohranja možnost na področju zagotavljanja nemotenega delovanja rednega programa zdravstvene dejavnosti in dejavnosti v okviru 24-urnega zdravstvenega varstva. Kot določa ZZdrS-E, se v podjemni pogodbi ali drugi pogodbi civilnega prava stranki dogovorita za plačilo v odvisnosti od števila in vrste zdravstvenih storitev, v skladu z merili, ki jih določi Vlada Republike Slovenije. Cene dela so torej prepuščene pogajalskemu procesu med dvema strankama in so temu primerno najbrž lahko zelo različne.

Ker je bilo v javnosti veliko govora o zaslužkih posameznikov, bi bilo primerno, da Ministrstvo za zdravje javnost seznani z dejanskimi vrednostmi izplačil za opravljene zdravstvene storitve po podjemnih pogodbah. Ker gre pri tem za javna sredstva oziroma sredstva zavarovancev, je nujno, da Ministrstvo za zdravje zagotovi pregleden, primerljiv, enakovreden ter učinkovit način oblikovanja cene dela po podjemih pogodbah, ki ne bo vodil do izkoriščanja prednostnega položaja nekaterih zdravstvenih ustanov ter ustvarjanja (pozitivne) nelojalne konkurence na podlagi določanja višje vrednosti plačila urne postavke v podjemnih pogodbah.

Dodatno se zastavlja tudi vprašanje o številu sklenjenih podjemnih pogodb v zdravstvenih ustanovah na podlagi Pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev (Uradni list RS, št. 100/2008), ki določa pogoje za uresničevanje pravice do ustrezne verske duhovne oskrbe v zdravstvenih ustanovah. Slednji namreč v drugem odstavku 7. člena prav tako določa, da zdravstvena ustanova zagotavlja versko duhovno oskrbo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z duhovnikom za polni ali skrajšani delovni čas oziroma na podlagi sklenjene podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori.