(10. maj 2010)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je začela ob 16.30 uri.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani državni svetniki, spoštovani vabljeni. Pričenjam 18. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Na današnji seji med nami prisrčno in s spoštovanjem pozdravljam tudi predsednika Vlade gospoda Boruta Pahorja.
Za današnjo sejo so se opravičili državni svetniki, mag. Dušan Črnigoj, gospod Vincenc Otoničar, Peter Požun, Peter Vrisk in Rudi Cipot. Na sejo smo povabili dr. Franca Križaniča, ministra za finance. O sklicu izredne seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 7. 5. ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o opravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAHTEVE ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O OPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE.
Državni zbor je zakon sprejel na 23. izredni seji v ponedeljek 3. maja 2010. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za razpis referenduma o zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem ste dobili s sklicem 7. maja in na klop. Mnenje službe za pravna in analitična vprašanja s te prejeli po elektronski pošti 7. maja, zahtevo je obravnavala komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance katere poročilo ste prejeli. Prav tako tudi predlog zahteve Državnega sveta.
Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu zahteve vložite v pisni obliki in predlagam, da začnemo obravnavo s tem ali bo Državni svet po končani obravnavi zahteval razpis zakonodajnega referenduma. Najprej bi za uvodno obrazložitev zaprosil predsednika Vlade, gospoda Boruta Pahorja. Izvolite, gospod predsednik.
BORUT PAHOR: Dober dan spoštovani gospod predsednik, spoštovane članice in člani Državnega sveta.
Bržkone, kolikor me spomin ne vara je prvič, da predsednik Vlade nagovori ta dom in ni naključje, da se morda dogaja to prav danes in prav ob tej temi. Moja presoja je, da gre za pomembno vprašanje in da danes odločate o pomembni zadevi glede naše prihodnosti.
Pred vas sem prišel s prošnjo, da zavrnete predlog za razpis referenduma o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb v Republiki Sloveniji. Svoj predlog, svojo prošnjo utemeljujem z naslednjimi razlogi; danes je svet OECD-ja soglasno sprejel odločitev, da 27. maja zvečer predsedniku Vlade Slovenije, Estonije in Izraela vroči vabilo za članstvo v OECD-ju, 1. junija tega leta pa naj bi podpisali tudi pogodbo o sodelovanju naše države s to elitno organizacijo.
To odločitev je danes svet OECD-ja sprejel kljub temu, da sem dopoldan seznanil generalnega sekretarja, da bo Državni svet razpravljal o možnem referendumu in da s tem parlamentarna procedura še ni končana. Vendar ga prosil, da svet zaradi tega ne spremeni odločitve, da ostane pri odločitvi, da Slovenijo povabi v članstvo in da jo, če tako svet meni, spremeni skladno z vašo današnjo odločitvijo za razpis referenduma. V temu primeru bo verjetno na naslednji seji sveta, še pred 27. junijem vabilo Sloveniji odloženo do nadaljnjega. Mislim, da je to z generalnim sekretarjem in .../Nerazumljivo./... en pošten dogovor, pogoji za članstvo Slovenije v OECD-ju so bili znani in vedeli smo, da je sprejem Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije eden od teh pogojev.
Preden bom povabil kasneje, po tem ko bo predlagatelj povedal razloge zakaj bi se Državni svet odločil za referendum, k besedi ministra Križniča, da bo na razpolago za vsa pojasnila v zvezi z operativnostjo sprejema tega zakona naj povem, da je danes v Parizu ob sporočilu sveta, da se povabi Slovenijo v OECD generalni sekretar med drugim dejal: To je novo poglavje v zgodovini organizacije in potrjuje naše globalno poslanstvo. OECD je skupina držav, ki išče odgovore na globalne izzive in določajo standarde na številnih političnih področjih okolju, trgovini in inovacijah in drugih družbenih vprašanj. Slovenijo je ocenil kot dobro in primerno državo za članstvo v tej organizaciji.
Tukaj vidim nekaj obrazov, ki so v tej parlamentarni zgradbi od začetka naše državnosti, so jo utemeljili in skupaj bodisi v parlamentu ali svetu na različnih položajih, v Vladi, gradili to državnost od začetka do danes in šli skozi številne preizkušnje, ki so nam omogočile, da smo prišli po dvajsetih letih do dosežkov s katerimi se na koncu vseh koncev lahko pohvalimo in smo na njih ponosni. Ob skrbeh in težavah, ki jih imamo seveda. Postali smo članica OZ1, potem ko smo se osamosvojili, postali smo članica Sveta Evrope, postali smo članica Evropske unije, Zveze Nato in zdaj nekako zaokrožujemo članstvo vseh pomembnih političnih in gospodarskih asociacijah z članstvom v OECD-ju. Tri leta je osemnajst odborov OECD-ja v Parizu pretresalo argumente za ali proti vključitvi Slovenije v to organizacijo. V zadnjem letu, zlasti po mojem obisku v januarju, v začetku lanskega leta je minister Gaspari, s svojo ekipo odgovoren za izpolnitev pogojev, bom rekel opravil vse tiste naloge, skupaj z vlado, poslanci in tudi vami, ki so nam omogočali, da je danes OECD sprejel zgodovinsko odločitev.
Pred vami stojim zato, ker ne bi rad skrival drugega dela pogovora z generalnim sekretarjem Gurija(?). Zdelo se mi je pošteno, da ga obvestim o tem, da parlamentarni postopek ni končan in, da je potrebno odločitev državnega sveta spoštovati. Tudi, če osebno mislim, da bi bila odločitev za referendum slaba odločitev bo vaša odločitev, odločitev ki jo bo potrebno spoštovati. Ste ustavna inštitucija in vašo odločitev bomo spoštovali mi in spoštoval jo bo tudi svet OECD-ja. Odločil bo, da se sprejem Slovenije v OECD prestavi do nadaljnjega.
V temu smislu je to danes z vaše strani pomembna odločitev. Mislim, da bi bilo zelo slabo, če bo po vseh dvajsetih letih oblikovanja naše državnosti in članstva v nepolitičnih in gospodarskih asociacijah imeli slab občutek, da smo kakor koli izseljevani. Absolutno ne, že ves čas se je vedelo, da je sprejem tega zakona eden od pogojev in ves čas smo zelo pošteno tematizirali z različnimi odbori OECD-ja vprašanje kako bolje urediti eno izmed najbolj občutljivih vprašanj s katerimi se ukvarja OECD in to je z upravljanjem kapitalskih naložb v državah, članicah.
In s tega vidika mi dovolite, spoštovani gospod predsednik, svetnice in svetniki, da povem glede zakona samo temeljne stvari potem pa bomo o razlogih, potem ko bomo slišali uvod predlagateljev spregovoril finančni minister. Slovenija se je prvič soočila s procesi upravljanja podjetij v obdobju po osamosvojitvi; tukaj vidim prvega gospodarskega ministra, ki smo ga imeli v Sloveniji. Bila je izvedena obsežna privatizacija tako imenovanega družbenega premoženja in dvajset let pozneje je država posredno in neposredno še vedno lastnica celovitega in natančnega pregleda nad premoženjem predvsem zaradi povezanih in posrednih lastništev pa nimamo. Poleg tega s strani države kot lastnika doslej tudi nismo imeli jasnih strateških usmeritev glede posameznih naložb. Vse pomanjkljivosti obstoječega načina gospodarjenja z državnim premoženjem v podjetjih so se pokazala zlasti v procesu našega vključevanja v OECD. Ne zaradi vključevanja v OECD ampak zaradi tega, ker smo lahko primerjali obstoječe stanje pri nas doma z kriteriji držav, ki so gospodarsko v najbolj elitnem klubu na Svetu.
OECD je pripravila celovito poročilo o delovanju sistema upravljanja v Sloveniji. Poročilo je izpostavilo nujnost sprememb in dopolnitev sedanje prakse in pripravo celovite strategije, ki naj začrta smer razvoja celotnega sistema v prihodnjem obdobju.
Preden nadaljujem bi rad z eno kratko intervencijo rad spomnil na to, da je bila Slovenija od začetka svoje državnosti do danes številna zelo različnih svetovanj in predlogov kako naj ureja posamično primerno vprašanje. In ni bilo vse zlato kar se je svetilo. To velja tudi za OECD vendar so nas lahko izkušnje v zadnjih dvajsetih letih izučile, da je kdaj lahko na svet, če ga potrdi čas, dobrodošel in vreden spoštovanja in vreden implementacije, ker ga je oblikoval in dokazal čas. Ne zato, ker ga je .../Nerazumljivo./... ali iz nekega principa zahtevala ta ali ona organizacija. Bili smo deležni tudi slabih predlogov in smo jih upravičeno zavrnili. Toda bili smo deležni tudi dobrih predlogov in smo jih sprejeli, to nam je omogočalo, da smo napredovali.
Zahteva OECD, ki je pogoj za članstvo v tej organizaciji, in to je zdaj bistvo spoštovane gospe in gospodje, ni brezglava prodaja državnega premoženja. Zahteva OECD-ja ni brezglava prodaja državnega premoženja! Ne zaradi tega, ker to zahteva OECD, proti temu bi se postavil tudi jaz kot predsednik Vlade pač pa je zahteva in za to zahtevo stojim tudi jaz kot predsednik Vlade, ne kot tisti, ki se pogaja o vstopu v OECD. Pač pa je zahteva po ureditvi upravljanja in evidenc, preglednost razpolaganja, opredelitev strateških in protfeljskih naložb ter preoblikovanje paradržavnih skladov Kad in Sod v normalna investicijska vlagatelja po zakonodaji o investicijskih skladih in družbo za upravljanje. To kar pričakuje od nas OECD in je pokazala kot primerno praksa držav OECD-ja je tudi pravzaprav naša ugotovitev, da je potrebno najprej ugotoviti kaj je državno, konsolidirati to premoženje in z njim upravljati transparentno, učinkovito in gospodarno. Ne pa kot želi povedati kdo, da je edini razlog da se odločamo za ta zakon, brezglava prodaja premoženja. Daleč od tega! Jaz sem prvi, ki je velik nasprotnik takšnega principa. Nisem med tistimi, ki bi brezglavo stal na drugi strani deroče reke, češ da ne smemo prodati nič temveč mora država ostati lastnica vsega kar ima, tudi potem, ko bo to premoženje konsolidirano, urejeno in pregledno. Tudi glede tega jaz nisem tega mnenja. Mislim, da je potrebno skrbno oceniti kdaj, pod katerimi pogoji, kdaj in zakaj, ker je to v nacionalnem gospodarskem interesu je dobro prodno. In da mora biti vsaka odločitev temeljito premišljena!
Zdaj prihajam do bistvenega; če kateri od svetnikov ali svetnic vodi k želji po referendumu, ambicija, da bi kakšen člen postal transparentejši, da bi bil drugačen, učinkovitejši glede teh istih ciljev, razen če nimamo različnih ciljev, potem storite to kar je potrebno zato, da se bomo kot Vlada potrudili, da morda kakšnega od njih v procesu odločanja spremenimo v nadaljevanju. Nikar pa ne, to je moja prošnja in z njo zaključujem, predsednik zelo se zahvaljujem, da ste mi omogočili to možnost... Predvsem pa ne storite tega, da bi zaradi nasprotovanja, nesporno iskrenega tej ali oni določbi tega zakona zdaj zavrnili možnost, da Slovenija ne postane članica OECD-ja. Že dejstvo, da smo bili resen kandidat v letu 2008 in 2009, zlasti v letu 2009 in zdaj v letu 2010, je pomagala Sloveniji, da je bila njena, če tako rečemo, politično gospodarska boniteta ali pa bonitetna ocena v svetu dobra, kaj šele, da bi postali člani OECD-ja, gospodarska situacija v svetu, kljub temu, da se je recesija umirila, ni dobra. Jaz sem bil, gospoda predsednik, če smem izkoristiti to priložnost, iz petka na soboto na svetu voditeljev držav in vlad članic evro skupine. Mi smo tam sprejemali prelomne odločitve za prihodnost evra. Samo stabilna valuta lahko ohrani svojo funkcijo, zaradi katere smo vanjo vstopili. Še nikoli doslej voditelji niso tako velikopotezno odločali o nekaterih mehanizmih, ki bodo veljali zato, da bi evro ostal in odigral svojo valuto kot doslej. Kljub temu obstoji možnost, celo verjetnost, da bo ne glede na to, da bo tako evropska komisija, kot svet in parlament, odigral vse po svojih najboljših močeh, prišlo do tega, da bo šla Evropa naprej po različnih hitrostih. V kateri hitrosti želimo biti mi? Jaz mislim, da imamo vse možnosti, da smo med tistimi, ki se bodo razvijali najhitreje, ki bodo krepili konkurenčnost in socialno kohezivnost. Ena od referenc je tudi OECD. Če bomo Slovenci znali najti prava ravnovesja med zagotavljanjem konkurenčnosti in socialne kohezivnosti, če bomo verodostojen partner, če bomo faktor miru in stabilnosti in v svoji regiji, potem mislim, da skupaj z drugimi referencami, ob članstvu v OECD-ju, lahko dobimo za nas samo koristi in ne škode. Če je torej kakšna stvar v zakonu, ki je po vašem mnenju slabo urejena, bi rad dal tukaj besedo, da bo Vlada storila vse zato, da se stvari spremenijo tako, da bo to v smislu pričakovanj, ki jih deli večina strokovne in politične javnosti. Jaz si ne želim brezglavega glasovanja samo zato, ker je to predlagala Vlada. Če so boljše rešitve, prosim z njimi na dan. Prosim pa, da danes ne glasujemo zato, da zavrnemo, da sprejmemo referendum in da v bistvu in to je pošten dogovor z vodstvom OECD-ja, riskiramo, da Slovenijo pred 27. majem praktično dajo iz spiska povabljenih in da 1. junija ne bo podpisana pogodba o članstvu Slovenije v tej organizaciji. To odločitev imate zdaj vi v vaših rokah in vas prosim, da skrbno proučite. Hvala lepa za pozornost.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod predsednik Vlade za vaša pojasnila in za osvetlitev problematike iz širšega zornega kota. Sedaj pa dajem besedo predstavniku zahteve za referendum, izvolite kolega Vnučec, imate besedo.
BOGOMIR VNUČEC: Spoštovane kolegice, kolegi, predsednik Vlade, predsedujoči. Najprej bi mogoče uvodoma samo povedal, da to ni neka kaprica, ta predlog za referendum. Pristojno delovno telo tega Državnega sveta je to najprej obravnaval, dal svoje pripombe na pristojno matičnega telesa Državnega zbora, ki ni upošteval. Državni svet je dal posebno mnenje, potem je bil veto. Minister nam je tukaj nekje iz enega lista prebral, ničesar pa ni odgovoril na zastavljena vprašanja. Tako, da čas je bil že prej pa na žalost nismo dobili marsikaterega odgovora na vprašanja, ki so bila konkretno postavljena pa nam ministrstvo ni odgovorilo pa tukaj ne mislim zdaj zatožiti ministra, da ni naredil svojega dela, ampak dejstva so taka. Tako, da tukaj smo vedno vsi pripravljeni poslušati druge in tudi upamo, da drugi nas. Bi pa na kratko, pisno ste dobili, samo to povedal, da predlagatelji se ne moremo strinjati, da je ta zakon pogoj za OECD. OECD določa pravila kako naj se upravlja z državnimi deleži. Ta zakon pa v bistvu govori samo o neki agenciji, ukvarja se s to agencijo, napisan je kot statut neke družbe, kako naj bo sestavljena agencija, manjka pa tisto, kar sicer Vlada korektno odgovarja tudi, ko je odgovorila na naš veto, takrat ste zapisali, da je osnovna naloga te agencije, da se premoženje, ki je last Republike Slovenije in tako naprej, optimizira, zagotavlja dolgoročna stabilnost, v redu z njim upravlja, vendar pa tega v zakonu nikjer ne piše, to so obljube. Vemo pa, da zdaj v javno finančni situaciji, kakršno imam zdaj danes v naši državi, ko se zadolžujemo pa lahko nas to napeljuje na to, da bodo te naložbe, ki bodo iz Kada prenesene na agencijo, naprej porabljene za plačilo obresti novih obveznosti in kot pa vrnjene v pokojninsko blagajno. To je naša bojazen. Prav tako nekako ta zakon prenaša odgovornost Vlade, ki je dobila, če rečemo zaupanje na volitvah, na agencijo. Posredno. In to agencijo bo pa vodil svet, ki ga imenuje Državni zbor, kar pomeni politično telo in se v bistvu lahko rečemo, samo zadeve komplicirajo, namesto tega, da bi Vlada opravljala svoje naloge, ki jih je dobila na volitvah, posredno.
Bi pa samo še to omenil, da ta zakon pa v bistvu zelo posega v celo vrsto druge zakonodaje in črta določene določbe, cele kopice zakonov, tako da se že pojavlja vprašanje ali že ne posega v konsistentnost teh drugih zakonov. Tako se razveljavljajo določeni členi zakona o javnih financah, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, 2. člen, ki sicer zdaj daje večja pooblastila Spizu, da lahko bolj enostavno razpolaga s temi delnicami, kar pa ni pozitivno, mi ravno nasprotno trdimo, da Spiz mora zelo kozervativno delati s temi delnicami, ne pa, da jih lahko iz danes na jutri proda in s tem v bistvu zapravi lahko bodočnost prihodnih generacij upokojencev, ne samo, da rešuje trenutne aktualne probleme in pa tudi se črtajo določene oziroma celotna uredba o prodaji in drugih oblikah razpolaganje s finančnim premoženjem države in občin. Vemo, da se mora Državni zbor ukvarjati s prodajo deležev, ki ne presegajo 200.000 oziroma se do 400.000 evrov, do zdaj je bilo treba delati resne finančne analize, sedaj ima pa ta agencija pooblastila za 20 milijonov evrov in to za zelo ozek krog ljudi, pustimo zdaj to, da so to neki strokovnjaki, vendar vemo, da je problem sestaviti, dobiti kompetentne ljudi za vodenje ministrskih resorjev, da to traja in tako naprej, kdo bo zdaj primeren za take zadeve? Se pravi 50-krat se povečuje ta prag pooblastil in to so glavni razlogi. To so glavni razlogi, ki so nas v bistvu usmerjali v to, da smo dali pobudo za ta referendum pa ne zaradi tega, ker bi nasprotovali v bistvu odločitvam Vlade, bolj zaradi tega, ker je ta Državni svet leta 2007 zahteval razpis referenduma za veliko manj težjo zadevo in volivci so takrat s 70% sicer podprli to zahtevo, ko je šlo za kdo bo zdaj upravljal z lastništvom državnih delnic v Zavarovalnici Triglav. Ta zakon pa zopet sicer pravno, tisti referendum ne zavezuje več, moralno pa politično pa po našem mnenju še vedno in to je bil tudi izmed glavnih razlogov zakaj smo vložili to zahtevo za ta referendum. Poleg tega smo tudi predlagali v izogib stroškom, da je ta referendum na dan lokalnih volitev. Mislim, da nas referendumov ne sme biti strah, kajti tudi sama Vlada in parlament je zahteval referendum, se pravi je pooblastil narod, da se bo odločal o sporazumu o arbitraži pa tudi mislim, da se vedno hočemo primerjati s Švico, v Švici imajo referendum dvakrat na mesec. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Vnučec. Ponovno sprašujem predstavnike Vlade, bodisi predsednika Vlade ali finančnega ministra, če želita pojasniti svoje stališče. Izvolite gospod minister.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej spoštovani. Povedal bi, da je bil ta zakon vzpostavljen tako strokovni, javni kritiki, kot kritiki znotraj institucij naše parlamentarne demokracije, vključno z javno razpravo, ki je bila izvedena celo na pobudo Državnega sveta in ki je prinesla kar nekaj pomembnih dopolnitev v zakon iz različnih vidikov. Tako, da smo bili ves čas odprti in predsednik Vlade je celo obljubil, da ostajamo odprti z morebitnimi popravki zakona v prihodnje, tudi, če se bo kakršna koli dobra misel pojavila ali konkretna kritika, ki bi pokazala še izboljšan način gospodarjenja.
Mislim, da je zakon dobro izpiljen, da bo na osnovi tega zakona se začelo kvalitetno upravljati z državnim premoženjem, predvsem ločeno od volje posameznih ministrstev.
Osnovni namen zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije je vzpostavitev sistema upravljanja naložb po načelih učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti, brez vpliva politike in posameznih interesnih skupin. Zakon s pojmom upravljanje zajema pridobivanje kapitalskih naložb in razpolaganje z njimi ter izvajanje vseh pravic iz deležev in delnic države v gospodarskih družbah. Vse oblike upravljanja temeljijo na predhodno sprejetih aktih upravljanja. Se pravi od tega, kar ne zajema iz lastninske pravice je uživanje sadov. Tega ni. Je pa razpolaganje in seveda redno upravljanje, delno upravljanje.
Cilj sprejetega zakona je v ločitvi izvajanja lastniške funkcije od drugih funkcij, ki jih izvaja država. Pri vodenju naložb je izredno pomembno, da se vodijo gospodarno, v javnem interesu in se tako uresničujejo cilji, oblikovani skladno s sektorskimi politikami, ki jih pripravljajo resorna ministrstva. S tem zakonom se ustanavlja agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije kot samotojen in neodvisen organ. Agencija pripravi strategijo upravljanja kapitalskih naložb na podlagi predlogov sektorskih politik, ki jih pripravijo resorna ministrstva in ga posredujejo v sprejem Vladi. Vlada mora predložiti strategijo Državnemu zboru, agencija pripravi letni načrt upravljanja kapitalskih naložb, na podlagi strategije, ki ga sprejme Vlada na predlog agencije, agencija sprejme tudi kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države.
Torej Državni svet je na svoji izredni seji 23. aprila obravnaval zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor sprejel 20. aprila 2010. Ob tem je sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu. Državni zbor je zakon ponovno obravnaval in ga 3. maja 2010 sprejel. Državni svet je 7. maja 2010 sklical izredno sejo Državnega sveta, ki naj bi na današnji dan odločala o sprejemu zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je že pred ponovno obravnavo zakona o Državnem zboru proučila skladnost predlaganega zakona z Ustavo in pravnim sistemom ter iz zakonodajno-tehničnega vidika. Služba je podala mnenje z obrazložitvijo, da razlogi državnih svetnikov ne opravičujejo vložitev zahteve za razpis referenduma, zlasti, ker je enoletna prepoved sprejetja vsebinsko nasprotnega zakona o upravljanju Zavarovalnice Triglav potekla že novembra leta 2008.
Ne glede na navedeno, je Državni svet Republike Slovenije sklical današnjo sejo in podal naslednje obrazložitve, na katero podajam odgovore. Državni svet Republike Slovenije navaja, da naslov zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije ne vsebuje razpolaganja, da je v tem smislu zavajajoč, saj naj bi bilo po mnenju Državnega sveta z zakonom urejeno le upravljanje kapitalskih naložb, kar vključuje njihovo pridobivanje, razpolaganje in izvrševanje pravic. V naslovu pa ni navedeno razpolaganje, ki pa pomeni tudi prodajo, zamenjavo ali vsak drug pravni posel, ki spreminja imetništvo delnic.
Pojem razpolaganja v naslovu ni vključen, vsaj je ... To je pa zdaj odgovor. Pojem razpolaganja v naslovu ni vključen, ker je vsebinska obrazložitev posameznih pojmov zajetih v zakonu, natančno obrazložena v 2. členu zakona in zato ne gre za zavajanje ali prikrivanje načina upravljanja kapitalskih naložb. Se pravi, edino, kar je izločeno od tod je uživanje sadov. Pojem upravljanje je pa definiran zelo jasno.
Nadalje Državni svet Republike Slovenije v svoji obrazložitvi zahteva, da zakon o upravljanju kapitalskih naložb oziroma navaja kot moteče, da zakon o upravljanju kapitalskih naložb ustanavlja novo agencijo za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, na katero bo preneseno upravljanje kapitalskih naložb kot nepotrebno novo institucijo ob že obstoječih institucijah, kot so Kad, Sod, DSU, kar po mnenju Državnega sveta ni gospodarno upravljanje pa ne bo potekalo pregledno in odgovorno.
Odgovor. Poudarjamo, da je odločitev o tem, da se za upravljanje kapitalskih naložb oblikuje agencija v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in potrebami po neodvisnem in strokovnem upravljanju kapitalskih naložb države. Agencije se ustanavljajo v primerih, ko je potrebno upravljavsko, nadzorno ali regulatorno funkcijo ločiti od politike resornih ministrstev ali vladnih služb. Tak primer je denimo pri agenciji za trg vrednostnih papirjev, agenciji za železniški promet, agenciji za zavarovalni nadzor in podobnih agencijah. Upravljanje kapitalskih naložb v okviru enega ministrstva ali vlade bi ohranilo dosedanjo prakso nepreglednosti in konflikta interesov, ki izhaja iz vloge države kot regulatorja in izvajalca sektorskih politik in Vlade kot upravljavca lastniških deležev države.
Kljub trditvam Državnega sveta Republike Slovenije, da bo upravljanje v okviru agencije še vedno odločala politična oblast menimo, da bo prenos upravljanja na agencijo pomenil institucionalno ločitev od političnih organov, kot so ministrstva, vlada in vladne službe, kar bo omogočilo gospodarnejše in odgovornejše upravljanje kapitalskih naložb. Kapitalske naložbe so in bodo v lasti Republike Slovenije, agencija bo z njimi na podlagi sprejetih aktov, kot so strategija in letni program, le upravljala zaradi velikega števila naložb in zaradi potrebe po neodvisnosti upravljavcev od dnevne politike, je to upravljanje primerneje organizirati v okviru agencije, kot neodvisnega in nevladnega proračunskega porabnika, kot pa v okviru enega ministrstva ali vlade. S tem zakonom ustanovljena agencija bo samostojen in neodvisen organ, s statusom neposrednega proračunskega porabnika. Agencija ne bo pravna oseba, niti javna agencija, temeč sui generis državni organ in bo odgovorna Državnemu zboru. Sredstva za delo agencije se bodo zagotavljala v proračunu. V ta proračun pa se bodo stekale tudi kupnine in dohodki oziroma dobički kapitalskih naložb. Pri upravljanju svojih nalog, bo agencija samostojna in neodvisna, zavezana bo k upoštevanju določb tega zakona, aktom in upravljanju s kapitalskimi naložbami in drugih javno-finančnih predpisov.
Naslednji prigovor. Državni svet Republike Slovenije v svoji obrazložitvi poudarja, da zakon o upravljanju kapitalskih naložb jasno ne opredeljuje katere so strateške naložbe in kakšni so deleži v teh. Odgovor. Zakon ne določa katere naložbe so strateške, saj je to predmet strategije upravljanja, ki jo sprejema Državni zbor za obdobje najmanj treh let in vsebuje razvojne usmeritve države na posameznih področjih in v katero so vključene tudi usmeritve države kot lastnika posameznih družb. Predlog strategije pripravi agencija na podlagi predlogov sektorskih politik, ki jih pripravijo resorna ministrstva za posamezna področja in ga posredujejo v sprejem Vladi. Konkretizacijo strategije pripravi letni načrt upravljanja kapitalskih naložb, ki ga pripravi agencija in sprejme Vlada Republike Slovenije. Delitev naložb na strateške in portfeljske je nujna, saj po zakonu s portfeljskimi naložbami agencija razpolaga samostojno na podlagi sprejetega letnega načrta upravljanja.
S strateškimi naložbami in s posamično naložbo katera skupna knjigovodska vrednost pa presega dvajset milijonov evrov pa bo agencija razpolagala le po predhodnem soglasju Vlade na podlagi programa razpolaganja, ki ga bo sprejel Državni zbor.
Na ta način bo razpolaganje z naložbami potekalo na pregleden način pri čemer je potrebno ponovno poudariti, da je razpolaganje samo ena izmed oblik upravljanja s kapitalskimi naložbami države med katere sodi tudi pridobivanje kapitalskih naložb in izvrševanje pravic delničarja in družbenika. V portfeljih Republike Slovenije je trenutno več kot sto dvajset družb v katerih ima država delež. Iz Kad in Sod se bodo prenesle samo pravice upravljanja z deleži posameznih naložb. Osnovna naloga agencije je, da se premoženje, ki je last Republike Slovenije in s tem vseh državljanov te države upravlja na način, da se optimizira to vrednost in zagotavlja dolgoročno stabilnost in vire financiranja za obveznosti tako Kad-a kot Sod-a in Republike Slovenije. Agencija bo s premoženje opravljala na način, da se to premoženje dolgoročno ne bo zmanjševalo in da se prihodki od prodaje premoženja ne bodo namenili za tekočo potrošnjo.
Ker s strani Državnega sveta Republike Slovenije očitek, da je zakon o upravljanju kapitalskih naložb v nasprotju z načeli OECD predvsem z načelom odgovornosti za dobo upravljanja s premoženjem menimo, da bo s kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države to urejeno. Kodeks upravljanja namreč določa namreč načela in pravila ravnanja agencije. Naslednja pripomba je upravljanje s kapitalskimi naložbami in razveljavitev tistih členov ZJF, ki se nanašajo na upravljanje z razpolaganje s premoženjem države in metoda prodaje. Se pravi očitek, da so bile neke določbe ukinjene, ki bi jih sicer bilo modro, da bi jih zadržali. Odgovor je naslednji; v zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države so smiselno povzete navedbe Zakona o javnih financah in uredbe o prodaji in o drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin. Zato se določeni členi z uveljavitvijo zakona prenehajo uporabljati. Agencija bo pridobivala kapitalske naložbe na podlagi sprejetega letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb in v okviru zagotovljenih sredstev finančnih načrtov agencije. Agencija bo razpolagala s kapitalskimi naložbami v skladu s strategijo i na podlagi letnega načrta upravljanja s kapitalskimi naložbami. Agencija mora pripraviti program razpolaganja z vsako posamezno naložbo pred začetkom postopka razpolaganja. Program razpolaganja mora obsegati zlasti ekonomsko utemeljenost razpolaganja, predmet, obseg in metodo razpolaganja. Za ekonomsko utemeljenost razpolaganja predmet obseg in metode razpolaganja posamične naložbe katere skupna knjigovodska vrednost presega dvajset milijonov evrov, posamična, bo potrebno izvesti skrben pregled.
Pred razpolaganjem s kapitalsko naložbo mora vrednost kapitalske naložbe oceniti pooblaščeni ocenjevalec, vrednosti podjetij. Kadar knjigovodska vrednost kapitalske naložbe predstavlja več kot omenjenih dvajset milijonov evrov pa sledi še dodatni pregled. Cenitev ni potrebna v primeru, če so stroški cenitve nesorazmerni z vrednostjo premoženja s katerim se razpolaga ali če so stroški cenitve takšni, da presegajo polovico knjigovodske vrednosti premoženja. Prodaja kapitalske naložbe mora biti izvedena pregledno na podlagi javne ponudbe,, javne dražbe, javnega zbiranja ponudb ali ponudbe vrednostnih papirjev javnosti v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov. Kapitalske naložbe lahko agencija proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe le, če se s tem zmanjša skupna vednost naložb ali se izboljša kvaliteta kapitalske naložbe ali če se protfeljska kapitalska naložba zmenja za strateško kapitalsko naložbo, če se z .../Nerazumljivo./... vrednostnim papirjem ali delnico trguje na organiziranem ali prostem trgu, če se spremlja javna ponudba pri prodaji na podlagi opcije pri uveljavljanju predkupne pravice upravičencem in podobno.
Ker so vsi postopki prodaje javni se na ta način zagotovi preglednost postopka in izključuje možnost prodaje po predhodnem dogovoru. V primeru nestrinjanja s prodajo strani ponudnikov je možna pritožba na postopek prodaje in s tem izvedbo revizije, postopka prodaje ali ponovna izvedba ene izmed metod prodaj.
Kadar agencija izvršuje pravice delničarja ali družbenika izvaja z uveljavljanjem glasovalnih pravic na skupščinah družb s spremljanjem uspešnosti poslovanja na podlagi sprejetih letnih načrtov družb in doseganja ciljne donosnosti kapitala, s sodelovanjem s člani organov družb, nastopanjem v prevzemnih postopkih, nastopanjem v postopkih pred sodišči in drugimi organi, izvedba skupščin pri enoosebnih družbah in izvajanjem drugih pravic in obveznosti, ki jih ima Republika Slovenija kot imetnica delnic ali deležev gospodarskih družb.
Naslednja pripomba Državnega sveta. V obrazložitvi je opozorjen prenos deleža zavarovalnice Triglav na agencijo. Z deležem zavarovalnice Triglav je sedaj upravljala Kad saj SPIZ ni niti usposobljen niti zainteresiran za upravljanje s takšnim deležem. Zaradi pomembnosti tega deleža se z zakonom samoupravljanje z deležem zavarovalnice Triglav prenese na agencijo. Vse koristi ki jih prinaša naložba, dividende in prihodki od morebitne prodaje pa so in ostajajo prihodki SPIZ-a, se pravi upokojenske blagajne. Zakon ne določa, da na agencijo preide lastniški delež Zavarovalnice Triglav oziroma na državo v temu primeru. Ta ostaja v lasti SPIZ-a tako da zakon ne posega v voljo ljudstva, izraženo na referendumu 11. novembra 2007.
Na agenciji se s Kad prenese le izvrševanje pravic iz delnic zavarovalnice Triglav kar je v delu upravljavskih pravic katerih imetnik je Zavod za pokojninsko zavarovanje. Lastnik deleža zavarovalnice Triglav pa ostaja SPIZ. To primeroma pomeni upravičenje sodelovanja na skupščini zavarovalnice Triglav in glasovanje na skupščini agencije, tako ne dobi pravice sprejemanja odločitev glede razpolaganja z delnicami ter pravice samega razpolaganja kot je predaja in zamenjava, ki jih ima še vedno SPIZ. Z deležem zavarovalnice Triglav v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sedaj upravlja Kad. To pomeni se pravi še vedno danes ne upravlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da za lastnika delnic, to se pravi za SPIZ Kad upravlja vse naloge in sprejema odločitve o uporabi izkoriščenja in vzdrževanja tega kapitala kot bo od sedaj naprej počela agencija. Z izvolitvijo tega zakona pa te naloge iz Kad prehajajo na agencijo.
Iz navedenega torej izhaja, da je očitek Državnega sveta, da se bo vpliv SPIZ-a in upokojencev zmanjšal ne drži. SPIZ ter s tem upokojenci bodo imeli večji vpliv na upravljanje z delnicami zavarovalnice Triglav, ki je v lasti SPIZ-a saj je bil Kad upravljavec te naložbe, na agencijo pa prehaja le del upravljavskih pravic, le izvrševanje pravic iz teh delnic. Službe Vlade za zakonodajo je podala mnenje z obrazložitvijo, da razlogi državnih svetnikov ne upravičujejo vložitev zahtev za razpis referenduma saj enoletna prepoved sprejetja vsebinsko nasprotnega zakona potekla že novembra leta 2008.
Zdaj, jaz bi na koncu povedal, da je sprejem tega zakona pomemben pokazatelj, da se politika ne namerava več vmešavati v upravljanje družb na način, ki je povezoval hkrati regulacijo in upravljanje. In da se bo povečala transparentnost tega upravljanja, profesionalnost in odgovornost. Mi mislimo, da smo s tem zakonom postavili dovolj dobre osnove, da se upravljanje s tem premoženjem bistveno izboljša. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo obrazložitev gospod minister. Želi besedo predsednik matičnega delovnega telesa, to je komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Kolega mag. Binder, izvolite.
MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.
Torej naša komisija je danes obravnavala predlog zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije. Povem, da naša komisija o temu predlogu zakona razpravljala že na eni od svojih prejšnjih sej in ta predlog ni podprla iz mnogih razlogov. Tudi danes smo se pogovarjali o vsebini in ugotovili, da zakon ni dober in da ima mnoge pomanjkljivosti, da bi ga bilo potrebno verjetno še dodelovati. Tudi zgodovinski spomin nam pravi, da ne glede na to kakšne barve je bila katera koli Vlada je zelo slabo gospodarila z nacionalnim premoženjem, državnim premoženjem in sodimo, da bistveno boljše verjetno ne bo tudi v bodoče.
Vendar kljub temu sodimo, da ta tema, ta predlog ni tema po čemer bi se odločali ljudje na referendumu. Zato smo se dogovorili z večinskim mnenjem, da tega predloga ne podpremo.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Binder. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ja, kolega Meh.
BORUT MEH: Hvala za besedo, lep pozdrav sem skupaj.
Moram reči, da interesna skupina delodajalcev je na tej skupni seji današnji prišla do podobnih ugotovitev kakor tudi sama komisija. Ne bom rekel, niti mnenje komisije ni bilo, da je to idealen zakon, da se ga ne da izpiliti. Mogoče je tudi škoda, da s predlagatelj že v predhodnih fazah ni bolj aktivno vključil v obravnavo te problematike, upošteval tudi nekatere te sugestije.
Še vedno pa trdim, da je zakon takšen, da se da z njim živeti in če je verjeti obljubi premierja se ga da tudi popraviti sicer pa imamo tudi ta instrument v Državnemu svetu, se pravi zakonodajno iniciativo s katero lahko ta zakon izboljšamo. Neodgovorno se mi pa zdi prelagati odločitev v temu zakonu na vse ljudi, na prebivalstvo. In zaradi tega, teh argumentov, je tudi interesna skupina sklenila, da zahteve ne podpira. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Meh, predstavnik interesne skupine delodajalcev. Želi še predstavnik katere druge interesne skupine besedo? Če ne odpiram razpravo, želi kdo razpravljati o predlogu referenduma? Kolega dr. Mencinger, izvolite imate besedo.
PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani gospod minister, gospod predsednik kolegica in kolegi.
Svoje mnenje o temu zakonu sem že povedal in sem povedal, da v načelu zaupam v dobronamernost Vlade tudi v temu primeru z zakonom o tem kakšen je zakon ni dober, je dejansko nekakšen pravilnik. Možnosti so bile drugačne.
In če zdaj dodam še nekaj o OECD. O OECD-ju sam nimam prav visokega mnenja, gre za nek klub v katerem se plača članarina za potencialen ugled ampak jaz na to ne bi vezal, zdi se mi sploh napačno, da vežemo takšne stvari. Kljub temu gre pa za tehnični zakon, prepuščati ljudem odločanje o takšni stvari, prej smo poslušali ministra in stavim, da nas polovica ni razumelo za kaj gre. To prepuščati ljudem je povsem napačno. Gre za to, da se naredi takšna ali drugačna propaganda.
Druga stvar, imam občutek, da gre pravzaprav za nagajanje. Mi smo na nek način dali že veto in veto je bil zavrnjen in menim, da je to tisto kar je prav, da pri tem ostanemo. Strinjam se pa tudi z mnenjem zakonodajne komisije, ki zavrača vse tiste predloge tako da odločno nasprotujem temu predlogu za veto. Sam bom glasoval proti referendumu in pozivam tudi druge, da glasujete podobno. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega dr. Mencinger. Želi še kdo drug? Kolega Peršak, izvolite imate besedo.
ANTON PERŠAK: Saj najbrž bomo danes bolj razlagali vsak svoj glas, tisti ki bomo, kot pa kaj posebej se poglabljali v zakon.
Jaz moram povedati, da tudi ne bom glasoval za predlog za referendum ampak proti. Prvič iz teh razlogov, ki so jih razložili že predstavniki odbora pa delodajalcev, ker tudi sam mislim, da to ni tema za referendumsko odločanje. Na referendum spadajo teme, ki so jasne in ki so predvsem politično vrednostne odločitve. Tam kjer se ljudstvo odloča o tem ali se bo za neko recimo kot smo imeli, čeprav tudi tam ni bilo po mojem čisto v redu, recimo za tiste pravice do umetnega oplojevanja ali pa kaj podobnega kjer gre za neke celo moralne in tako naprej se pač lahko stvari odločajo. Ali pa tako kot se Švicarji, ki so bil prej citirani, praviloma odločajo za neke takšne stvari, ki so dostikrat lahko sicer malo bizarne ampak so jasne na prvi pogled za kaj gre.
Drugič, zdi se mi, da zakon ne glede na to, to bolj vedo ljudje, ki se s tem ukvarjajo vendarle na nek način oddaljuje to odločanje malo od neke tiste neposredne politike. Vsi vemo kako bo ta agencija imenovana in vse to ampak je pa to nek mehanizem, ki ni neposredno Vlada in, ki ne razmišlja neposredno da zdaj pa mora nekaj prodati zato da bo neko luknjo zapolnila ali pa kaj takšnega. Tako da se mi zdi, da nek korak proti temu vendarle je. Vsaj tako jaz razumem kot to berem.
In drugo kar se mi zdi, to je sicer že dr. Mencinger na en način omenil, tudi sam čutim to predvsem kot nek izraz nekega nezaupanja apriorno. In zdi se mi, da je problem te države ravno to apriorno nezaupanje, da v principu dočakamo vsako stvar na nos, ker preprosto ne verjamemo predlagatelju tega kar predlagajo in to je seveda zelo slabo. Zelo slabo za neko skupnost in tudi sam mislim, da je zaupanje bolj zavezujoče kot pa nezaupanje. Da, če ti izhajaš nekako iz tega da pa vendarle verjameš tistemu, vsaj upam, bo bolj razmišljal o tem ali te bo okoli prinesel kot pa tisti, ki že vnaprej ve, da o njem slabo misliš in da mu tako ali tako ne verjameš. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Besedo ima kolega Arčon.
MATEJ ARČON: Spoštovani predsednik, podpredsednica, minister, dragi gostje, kolegi.
Z vsem spoštovanjem do podpisnikov zahteve za sklic referenduma moram priznati, da sem v petek, ko sem dobil obvestilo za sklic izredne seje ostal presenečen. Ko sem opravljal razgovore z mojimi občankami in občani in slišal njihova mnenja o referendumu sem ostal seveda tudi razočaran.
6. junija 2010 se bodo volivke in volivci odločali o arbitražnem sporazumu s Hrvaško in velika večina se jih bo odločalo ali ima prav Borut ali ima prav Janez. Strokovno politično vprašanje so poslanke in poslanci prenesli odločitev na ljudi od katerih so bili tudi izvoljeni. Jaz sem prepričan, da velika večina ljudi ne pozna te vsebine in ne ve za kaj se gre. Vsebino Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije pa morda na današnji dan pozna sto ljudi, še to je verjetno številka visoka. In ta organ, Državni svet bo preusmeril odločitev na ljudi in ljudje se bodo ponovno odločali ali ima prav Janez ali ima prav Borut.
Jaz sem prepričan, da s potrditvijo sklica referenduma bo Državni svet izgubil kredibilnost. V situaciji v kateri smo in takšnim ravnanjem pa se lahko državljanke in državljani upravičeno bojijo za usodo naše države. Zato bom glasoval proti, ne želim nositi odgovornosti do ljudi in okolja v katerem živim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Arčon. Besedo ima kolega dr. Golob.
PROF. DR. JANVIT GOLOB: Pozdravljeni vsi, pozdravljen minister, pozdravljena kolegica.
Državni svet je tukaj gotovo zato, da misli. Tukaj so ljudje, svetniki katerih naloga je, da razmislijo določene stvari kolikor se da do bistva ne pa Janez in Borut. Vsekakor da pa misliti, da je petnajst svetnikov zbralo neko kohezijo in predlagalo ta referendum tako da sem se tudi sam poglobil v vse te probleme. Prav tako ni vsak dan, da pride predsednik Vlade v Državni svet pa tudi niso pogosto obdobja, ko ima Državni svet dovolj moči. Po mnenju nekaterih svetnikov zdaj še celo preveč. Vprašamo se ali je po mnogo naših nasvetih ministrov na komisijah izraženih tudi v spremembi v vetu prišlo do kakšnih sprememb v samem predlogu zakona? Mnogi svetniki so opozarjali naj ne odloča Državni zbor o kadrovanju ampak odgovorni ministri, ki bodo zato tudi odgovarjali, če bodo iz tega izšle določene posledice. Tukaj se mi zdi, da je še predsednik Vlade pustil vrata odprta, da to dopolnite v smislu odgovornosti. Mislim, da so mnogi svetniki tukaj, ki bodo tovrstne predloge, da se odgovornost poveča in da se je ne prenaša na Državni zbor kjer se bo kadrovalo naše in vaše in danes naše in vaše.
Ocenjevati ne gre tudi referendumskih odločitev. Slovenski volivci dobro vedo kaj odločajo tudi glede Hrvaške meje se bodo točno znali odločiti kam gre zadeva. Ali bo ta dimnik slovenski prehod na mednarodno morje ali bo mednarodno morje prišlo do slovanske meje. To mislim, da se bo po tolikih razpravah in časopisnih tekstih tudi slovenski volivci in državljani znali podučiti in odločali ne samo na nivoju Janez in Borut.
No in zdaj pa prehajamo na nivo premoženja. Iz teh naporov Social demokratov je čutiti, da zaustavljajo obdobje vulgarnega neoliberalnega kapitalizma. Samo čudim pa se, da temu pritegneta Zares in LDS saj to je bilo njihovo obdobje, zdaj pa kar naenkrat konec. Ampak zadeva ni tako enostavna; res da prihaja zdaj z ministrstvom odločanje na agencijo kjer se bo koncentriral kapital in tudi odločanje in se jemlje predvsem ministrstvom, LDS-a in Zares-a kadrovanje v nadzornih svetih in kar še sledi. Zdaj me pa zanima kako boste to Social demokrati speljali? Zelo, bi rekel, nejasna situacija ali liberalna stranka računa, da bo po tem spet prešlo vse na po starem in se bo s premoženjem delalo drugače kot zdaj morda Social demokrati načrtujete. Posebno po tistem kar se dogaja na Kaz(?), ki je bil morda s strani gospoda Pahorja idealistično zastavljen vendar realistično zlorabljen. In kdor to ni na svojem hrbtu občutil ne vem, da gre tukaj za lokalno in .../Nerazumljivo./... kadrovanje. Kakšna stroka! Kadar je politika na ministrstvu na oblasti je njegova oblast in njegovi kadri prehajajo tudi v sfero odločanja v nadzornih svetih.
Torej, jaz po eni strani verjamem naporom gospoda Križaniča in gospoda Pahorja, da to speljejo. Po drugem prisluhnem prof. Mencingerju, ki pravi, da članstvo v OECD ni nič posebnega. Zdaj ali je ta prestižni prehod v OECD glavni ali je kdo bo še komandiral preostanek slovenskega premoženja. In koncentriral kapital za nekatere naložbe, ki bi v Sloveniji bile zelo koristne. V energetiki prav gotovo, na naftno plinskem delu energetike je totalno razmontirana situacija. Država bi tam v vsakem primeru morala intervenirati, vendar ne. Eno leto in pol je to .../Nerazumljivo./... pot
prebrodila pa se nihče tega ne dotakne. Nekaj malega je na energetiki vendar se tam tudi prepusti vsa stvar nekaterim lobijem.
Torej, Davni svet se mora zavedati samega sebe in danes je prilika, da se to naredi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Golob. Besedo ima kolega Reven.
JOŽE RATISLAV REVEN: Hvala za besedo, lep pozdrav vsem posebej ministru.
Zaupati ali ne zaupati je danes vprašanje. 1991 leta smo zaupali, zaupali smo zakonu, zakonodajalcem kako se bodo naši certifikati prelevili v delnice s katerimi bomo imeli na stara leta dividende. Kje je ta kapital? Skalil je v privatne žepe. Jaz se popolnoma zavedam, da rabimo agencijo ali kakršno koli inštitucijo lahko tudi v okviru ministrstva, ki bo sposobna dobro upravljati z državnim premoženjem. To dam popolnoma prav! Tudi predsedniku vlade dam prav v njegovih izvajanjih vendar za to je potreben dober zakon. Ne zakon, ki ima lukenj kakor bohinjski sir ,kajti takšen zakon, ki je slabo napisan bo povzročil druge poti kot smo jih bili deležni do danes.
Da ne boste mislili, da govorim na pamet bom šel kar skozi zakon... Še to bi rekel prej; ali OECD ali interesi naših državljanov, posebno upokojencev, tukaj je vaga. Jaz osebno se odločam za naše ljudi, za upokojence. Kajti vidim v temu zakonu možnost, da tisto kar smo se že enkrat odločili smo, ker sem tudi sam glasoval za, kar smo se že enkrat na referendumu odločili, da tisto izgine. Ta zakon to omogoča.
Poglejte, 3. člen pravi načelo preglednosti: "Načelo preglednosti opravljanja kapitalskih družb se zagotavlja z odločitvijo ciljev Republike Slovenije pri spreminjanju naložbenih odločitev ter preglednimi postopki in merili pri sprejemanju teh odločitev." Teh, razen tukaj notri jaz tega na žalost ne vidim. Kajti preglednost je zmeraj funkcija postopkov in meril pri sprejemanju določenih odločitev, ki pa morajo biti kontrolirane. Druga točka istega člena pravi, da: "Strateški dokumenti kapitalskih družb in podatki o doseženih ciljih in rezultatih upravljanja ter naložb morajo biti javno objavljeni." V redu, ampak to je post festum, to je že, ko je nekaj prodano bo objavljeno, prodali smo... Povratka nazaj več ni, na žalost.
In kaj se bo zgodilo s tistimi deleži za pokojninsko blagajno zapravljivo pokojninsko blagajno? Lahko bodo izpuhteli, lahko, ta zakon to omogoča. Poglejte 6. člen: "Načelo odgovornosti se zagotavlja z jasno določenimi pravicami in pristojnostim posameznih nosilcev funkcij pri opravljanju kapitalskih naložb, nadzorom in poročanjem." Ampak tukaj ni nikjer besede "odgovornosti". In odgovornost je pa povezana s terminologijo sankcije. Odgovornosti, če ne stoji sankcija zadaj ni nič, to ni nobena odgovornost. Če tisti, ki bo zafural ali slabo opravljal kakor koli, to državno premoženje bo delal slabo ne bo odgovarjal, po temu zakonu ne. Nikjer v zakonu ni kazenskih določb. Lahko se nekdo zagovarja, da so v kazenskem zakoniku samo to je krasna jama za advokate, da se bodo redili kajti vemo, vsak si bo to po svoje razlagal. Tukaj v temu zakonu bi moralo pisati, tisti ki bo naredil to in to odgovarja tudi z lastnim premoženjem. Šele takrat, ko bomo v Sloveniji prišli na to, da bo vsak za svoje odločitve odgovarjal z lastnim premoženjem ne bomo dosegli niti višji nivo. Ta nivo pa bi moral biti dosežen v tej agenciji ali kakršni koli inštituciji. Isto bi morala biti odgovornost tudi drugih funkcionarjev, ki nastopajo v tem.
Zdaj pa, kako se bo pa ta strategija prodaje; najprej bo Državni zbor potrdil strategijo o opravljanju s tem premoženjem, iz tega bo Vlada naredila letni načrt in potem agencija operativni plan. Vendar v 9. členu pod točko ti pa piše: "Vlada lahko na predlog agencije med letom spremeni cilje, če to zahtevajo spremenjene gospodarske in socialne razmere." Tukaj smo pa že v takšni točki kjer lahko pride do tega, da se nekdo požvižga na oziroma strateške cilje tolmači tako kot je trenutno tistemu primerno oziroma priležno. Poglejte, v takšni verižni proceduri Državni zbor nima več vpliva, na žalost to notri ne piše. Da bi v primeru takšnih spremenjenih ciljev moral odločati Državni zbor, če ti spremenjeni cilji kakor koli odstopajo od začrtane in potrjene strategije.
Tukaj naprej v 11. členu govori, da je agencija samostojen in neodvisen državni organ, ki odgovarja Državnemu zboru. Spet smo tam, odgovarja vendar zadaj ni sankcij. Če reče Državni zbor, slabo ste delali to je vse kar lahko naredi, zamenjajo direktorja in tako naprej vendar kapitala ne bo več povrnjenega. Na žalost!
In zdaj, če primerjamo določila 17. člena, predsednik in član uprave, predsednik in član sveta, zaposleni v agenciji ne smejo biti poslovni v razmerju z družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak poslovni posel. Kaj pa lastniške družbe? Posredno ali neposredno? Tukaj se lahko skozi... Nekdo je lastnik neke družbe, ki bo z agencijo sodelovala pa bo skozi to družbo ali pa preko še ene družbe uveljavljal svojo željo po pridobitvi državnega kapitala.
Na primer, 20. člen je spet ena takšna cvetka: "Predsednik uprave in član uprave, predsednik ali član svet je lahko razrešen..." Lahko! Pa poglejmo, če se naknadno ugotovi in vse to... Če ne opravlja svojih nalog določenih v temu zakonu in aktih agencije in jih opravlja nevestno ali nestrokovno. Lahko! Mora! To ni zakon za tako važne in velike denarje kot se tukaj gre.
Še naprej bi lahko govoril povezavo tega 20. člena s prvim odstavkom in naprej pa rajši ne bom... Naprej kadrovanje, tukaj sem že takrat ministru povedal kako je z zaposlitvijo vendar ni bilo na tem nič spremenjenega in zdaj se tukaj govori ne bodite za ta referendum. Poglejte, če ne bodo v agenciji strokovni ljudje, ki znajo, obvladajo stroko potem ne bo nič. Vendar ti členi, ki pravijo tukaj samo o šoli tega nikjer pa ne govori, da je nekje nekaj dobrega naredil oziroma, da je bil uspešen vodja.
Še hujši pa je na primer 29. člen, razpolaganje s kapitalskimi naložbami. "S posamično naložbo katere knjigovodska vrednost presega dvajset milijonov." Vsi vemo kaj je knjigovodstvo, da se da tukaj pod dvajset milijonov kar dobro pirit. Tisti, dober knjigovodja z odpisi in s temi zadevami se lahko dokaj hitro pripravi. Tukaj je zmeraj vprašanje knjigovodska ali tržna vrednost določenih vrednostnih papirjev.
Dvigniti nivo iz štiristo tisoč na dvajset milijonov, tukaj se sprašujem ali je Slovenija res tako bogata država, da se lahko iz dvajsetimi milijoni igra brez revizije, brez pregleda, brez dobre analitike, brez dobre analize kaj se bo s tem zgodilo ali je primerno prodati ali ne? In zato jaz ponovno poudarjam, bojim se, da bodo na podlagi 40. člena, kjer pravi: "Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja se prenesejo na izvrševanje na agencijo." Ravno ta segment je tisti, ki še vidimo kot trajen vir sredstev za polnjenje pokojninske blagajne. In jaz sem prepričan, čeprav je bilo tukaj rečeno, da ljudje ne vedo kaj bi delali pri referendumu, če bo njihov premislek predstavljal vprašanje kakšne pa bodo vaše pokojnine čez tolik časa bodo dobro vedeli.
To kar sem zdaj povedal bi mi samo en člen rešil, ki bi rekle tako, da vrednostni papirji, ki se tičejo prilivov v pokojninsko blagajno oziroma razpolaganje s temi papirji je blokirano brez odobritve Državnega zbora. To je jasno, ker tukaj bi bilo potem jasno kaj se bi s tem dogajalo in kako naprej. To je to zaradi česa sem tudi to podpisal.
In mislim, da pravilno zastopamo oziroma vsaj jaz se čutim, da zastopam širšo množico ljudi, ne samo interese nekaterih, ki bi radi prišli na lahki način do tega. Če bi ministrstvo oziroma, če je bil namen, da se ta zadeva pravilno uredi, da se uredi, bi napisali zakon takšen brez lukenj, takšen zakon, ki bi bil res zakon. Ne pa zakon z napako! Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega dr. Rus.
DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa za besedo. Spoštovani navzoči, zahvaljujem.
Danes je kar tempo malo padel, začeli smo tako kot da odločamo o nečem veličastnem in nečem pomembnem. Bil je tukaj predsednik Vlade pa potem minister in potem pa kar malo pada. Ampak jaz mislim, poglejte tisto kar jaz res mislim, ne glede na to, da je gospod Pahor bil in je odšel, ne glede na to da je tudi minister odšel zadeva ni nič manj dramatična. Namreč smo pred situacijo, ko je Državni zbor dvakrat z večino potrdil ta zakon pa to ni dovolj v Sloveniji. Republika Slovenija rabi še ljudsko voljo, izrecno izraženo, s tem že vidite kam pes taco moli.
Jaz ne podpiram zahteve po referendumu, tudi jaz mislim, da ima dr. Mencinger, ki je zelo na kratko in jedrnato povedal. Gre za tehnični zakon, o tehničnih zakonih naj ne odloča ljudstvo. Ljudstvo naj odloča o tem ali hočemo to ali tisto kjer je izbira jasna ne pa kako bomo tisto dosegli.
Zdaj bi vam rad povedal zgodbo kot sem jo slišali od ljudi, ki so govorili s kolegi iz OECD-ja. In sicer, ko so prišli ljudje iz OECD-ja v Slovenijo so rekli kako vi upravljate z državno lastninimo? In rekli smo, imamo pristojna ministrstva in potem vsak minister ima en del gospodarstva, eden ima energetiko mogoče ima tisti telekomunikacije ali ima to kar njegov nižji uradnik. Potem imamo na drugi strani finančnega ministra, ta postavi šefe glavnih bank pa imamo vse urejeno tako kot je. Tako kot bi si morda celo želel gospod Vnučec, ki nasprotuje temu oziroma pisec, ne vem, če ste vi pisec ste pa vsekakor prvopodpisani... To naj bi bilo kar v redu. Pa so nam rekli pa vi imate katastrofo, to je v bistvu upravljanje po domače zato, ker vsak minister kar po svoje. Komu pa, da to za delati? Ja, svojim prijateljem ali pa sam poišče najboljše strokovnjake kakor pač pride. Takšna država ni urejena, takšna držav nima urejenega načina upravljanja.
Zakaj govorim karikirano? Ne zaradi tega, da bi smešil Republiko Slovenijo, ne zato, da bi smešil pobudo cenjenih kolegov ampak, da vas opozorim kako nas drugi vidijo. Kako vidijo naša dva poskusa in kako vidijo tudi ta naš tretji poskus, da ustavimo, da nadomestimo sedanji kaotični, volonterski arbitrarni način upravljanja državnega premoženja z nečim, ki ima višji red urejenosti. Sami smo se opredeljevali na različne načine vsebinsko, ali smo s tem zadovoljni ali ne, ali hočemo tega, ali enega še boljšega, ali enega tako dodelanega, ali enega drugače dodelanega in takrat sem jaz debato spremljal z velikim zanimanjem in sam imel tudi predloge, tudi rešitve. Vsak od nas je imel svoje ideje kako priti do tja. Ampak cilj je bil pa zelo jasen. Preiti iz nekega kaotičnega in arbitrarnega načina upravljanja v bolj urejen način upravljanja.
Naj vas spomnim na 4 leta nazaj. Ne bom govoril o Mercatorju in o tem s kakšno grozo so in nasmehom, nejevernim nasmehom so ljudje rekli kako lahko državno premoženje prodaš na sestanku pri premierju pa na koncu nismo mogli tega niti potrditi, niti iztožiti. O tem ne bom danes govoril. Bi pa vas usmeril na članke izpred štirih, petih let. Pred petimi leti je zavladala vlada Janeza Janše in takrat so se zgodili veliki posegi v upravne strukture gospodarstva. Vsi se tega zavedamo. Eni so govorili o čistkah, drugi pa so govorili o normalnem procesu prevzemanja oblasti in takrat, ne bom govoril o politikih, so novinarji Financ, ki jih imamo za velike strokovnjake, so nekateri ekonomisti, ki jih imamo za mlade ekonomiste pa to po teh letih najbrž niso več, rekli, pa saj to je normalno. Takrat so rekli državna lastnina je vladna lastnina in vlada dela kar želi, ker lastnik dela kar hoče. Ne mi verjeti na besedo, prelistajte časopise, zgrozite se nad tem, kar se je samo 4 leta, 5 let nazaj pisalo na straneh časopisov pa po vladnih dokumentih. To nam je bilo samoumevno. Tako nizko smo bili. Že v štirih letih smo naredili velik napredek. Krasno, navdušen sem, dajmo ga še zapečatit s tem zakonom. Naredimo ta korak in recimo, dejansko je dozorelo spoznanje, da državna lastnina ni več vladna lastnina, kar pomeni, da Vlada ne more delati kar hoče, da državna lastnina, lastnina državljanov Republike Slovenije, kar pomeni, da Vlada ni lastnik, ampak upravljavec. To je velika in dramatična razlika, ki mora za seboj potegnit institucionalne spremembe v sistemu upravljanja. K sreči se je ta Vlada tega od samega začetka zavedala, to je bil tudi del predvolilnih programov nekaterih strank pa moram reči kar praktično vseh, ki so ta hip na oblasti in k sreči izpolnjujejo svojo zavezo, da bodo skušale urediti to področje. Kaj hočem reči? Tega področja ne urejamo zaradi tega, da bi zadostili gospodu Grantu iz OECD-ja, da bi zadostili njegovim muham ali pa pričakovanjem pariških dam. To delamo zaradi sebe, zaradi tega, ker smo sami prišli do spoznanja, da ne gre za vladno lastnino. Tisti, ki so tam na oblasti bodo plenili naprej, potem pa drugi za njimi, ko jih nasledijo. Ampak smo prišli do spoznanja, da je to lastnina Republike Slovenije, ki je in, da je lastninski upravičenec državljan, ne pa politik. Zato se ureja ta zadeva.
Ko smo prišli do vprašanja kako, ko smo prišli do vprašanja kako se je ponudilo več modelov. Model v nekaterih državah z dolgo tradicijo in z visoko administrativno kulturo je bil, da bodo to kar na posameznih ministrstvih urejali, ampak kritika te in prejšnjih vlad je, da koordinacija med ministrstvi so izjemno, izjemno težko, zato se je v takih kontekstih kot je naš, ker je integracija javne administracije bistveno nižja kot bi si jo želel, v teh razmerah, ki jih imamo danes, so agencije najmanj najslabši odgovor in zato prenos na agencijo. Zdaj tisto, kar pričakujemo od agencije je dvoje. Transparentnost in profesionalizacija. Po eni strani, če smo se odrekli temu, da bo vsak minister haral po svojem sektorju, delal kar bo hotel in na koncu se bo sestavilo nekaj, čemur se reče upravljanje, temu se odrekamo, zato moramo to integrirati. To lahko integriramo na mrežni način, kar je izredno zahtevno, lahko koncentriramo na način agencije, kar je lažje in ta hip bolj izvedljivo, bomo imeli prej rezultate. Lahko gremo potem v drugo smer, če nam to ni všeč. Lahko. Ampak, ko bomo dozoreli. Dajmo korak za korakom. Tisto, kar hočemo, strah, da bo to pomenilo tretji val privatizacije, sem delil z vami tudi jaz. Ko sta bila igri oba zakona, se je v določenih trenutkih zelo, da je drugi zakon, ki ga nimamo pred seboj in, ki bi v veliki meri odgovoril na vprašanja, ki so bila danes zastavljena in, ki so navedla kolega Vnučca in njegove kolege k pisanju tega, drugi zakon, zakon, ki smo mu rekli zakon dvojček in ta dvojček bo rojen izgleda v kakšno drugo leto ali pa kakšen drugi mesec, ta bi že pojasnil, zato smo tudi v zadregi in jaz tukaj razumem zadrege, ki so izražene oziroma vprašanja, dvome in zadrege, ki so bile izražene za tem govorniškim pultom in, ki so bile izražene pisno v pobudi za referendum in jih razumem, ampak enostavno moramo anticipirati odgovore, ki bodo v zakonu, ki ne bo tehnične, ampak bo tudi vsebinske narave, kaj se kam prenaša in komu kaj ostane. Ključno je pa eno in to se mi zdi najbolj dragoceno, da ohranimo. To pa je, ta zakon ne bo praznil blagajne, ta zakon jih namerava polnit. Polnit jih pa namerava na dva načina. Po eni strani z zavezo k in z mehanizmi, z zavezo k transparentnosti, kjer bo preprečeval škodljive transakcije. S profesionalizacijo bo izostril, da ne rečem, saj ni bilo odsotno, izostril bo aktivno upravljanje in s tem povečeval vrednost v blagajnah, ki jih poskušamo zaščititi, kot je govoril premier tukaj, mu pač lahko verjamemo na besedo, ne gre za praznjenje, ni ambicija, da prodamo vse na hitro in pod roko. Prav nasprotno. Kaj pomeni ta agencija? Agencija pomeni vzpostavitev procesa, ki nas bo prisilil, da še enkrat premislimo preden kaj prodamo, ki bo prisilil tiste, ki hočejo prodati, da govorijo z nami in z vami. Saj ne bodo mogli mimo parlamenta. To ne bo v vladnem kabinetu, to ne bo podsekretar odločal pa se zmenil s tremi. Ravno v tem procesu, ta proces je kazan za nas same oziroma je disciplina, ni kazanje, je disciplina nam samim, da bomo omejili svoje lastne reflekse, bodisi poslovne, bodisi dobronamerne, bodisi zlonamerne reflekse pri gospodarjenju z državno lastnino in se bomo morali disciplinirati. Agencija nas bo vlekla skozi proces. Ne bo se dalo cup, cup. To pa je garancija, da se bomo lahko aktivno vpletali in mi kot Državni svet in vi kot gospodarstveniki in vi kot politiki v ta proces in preprečevali zlorabe in naredili vse potrebno, da bo prihajalo do povečevanja, ne pa do zmanjševanja vrednosti in kar nam je pa, jaz mislim, vsem cilj.
Tako, da bi na tej vsebinski točki rad zaključil in se zahvalil za pozornost in napovedal seveda svoje nasprotovanje predlaganemu referendumu.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Rus. Besedo ima kolega Štrukelj.
BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa za besedo gospod predsednik, podpredsednica, spoštovane kolegi, kolegice. Torej v anglosaksonskih državah je navada, da ko se prijaviš na razpravo, poveš tudi ali boš govoril za ali proti. Ni nekaj vmes. Jaz bom seveda govoril proti referendumu. Čeprav moram reči takoj na začetku, da kot sindikalist, OECD razumem kot neprijateljsko, kot unfriendly, kot bi rekel naš predsednik Vlade, organizacijo. V OECD-ju vlada, neka povsem eksplicitna neoliberalna logika, ki seveda ima nek perverzni podaljšek. To je, da ponavadi predstavniki OECD-ja povedo tisto, kar bi morala Vlada povedati, pridejo sem in potem na nek način navijajo za odločitve, ki so slabe za državljane in državljanke.
Ampak ne glede na to, je seveda jasno, da je odločitev o referendumu glede tega zakona tako neproporcionalna glede na to kakšno težo ima ta konkretni zakon, da ljudi postavlja v nek povsem nemogoč položaj. Jaz bi potem predlagal, da se državljankam in državljanom omogoči en teden dni dopusta, da proučijo spis, zakon o kapitalskih družbah, da preučijo zakon o Kadu, da bi se lahko potem na nek način kvalificirano odločali o tem, kar je izrazito zapleteno vprašanje.
Strinjam se tudi s tistimi, da je ta dvojček, ki ga še ni, bistveno bolj problematičen zakon. To je zakon o preoblikovanju Kada, Soda in pa družbe za svetovanje in upravljanje, DSU, ki pa ima odločitve o tem koliko denarja se bo dalo Spizu. Trenutno je predlog 50 milijonov vsako leto iz tega upravljanja, portfeljskega Kada in tudi druga zahtevna vprašanja, zato bi bilo mogoče za opozoriti na ta zakon. Zdaj morda je to tudi trenutek, ko lahko Državni svet postavi razmerje do svoje pravne službe, da ne bom, Služba za pravne in analitične zadeve, kjer piše, da Državni svet, da očitek, da se bo zaradi tega zakona zmanjšal vpliv upokojencev, ne drži. Spiz, ker s tem bodo imeli upokojenci večji vpliv na upravljanje z delnicami zavarovalnicami, Triglav in tako naprej. Zdaj je treba tu morda nekoliko reflektirati. Ali je zdaj ta naša služba neustrezno strokovno oblikovala to stališče, ali pa je treba upoštevati dejstvo, da pač ena od ključnih trditev predlagateljev referenduma preprosto ne stoji. Tu je eksplicitno napisano z debelimi črkami, da ta argument ne drži. Zato bi morda morali pač tu reflektirati to vprašanje.
Spomnim se še nekega, kako znajo postati stvari instrumentalizirane. Spomnite se ko smo dali veto na zakon mislim, da o kmetijskih zemljiščih. Takrat je bil eden od argumentov, da bi moral Državni zbor odločati in imenovati ključne stvari. Tukaj pravimo, da se bo tu pač odgovornost zaradi tega oddaljila. Jaz se spomnim še nekaj nazaj. Spomnim se, ko je bil argument, da imajo ministrstva vse v rokah, zato je treba ustanavljati agencije. To je ene 7, 8 let nazaj. Saj jih imajo vse države v zahodni Evropi s tradicionalno demokracijo. Zdaj kot veste, oni jih opuščajo, mi smo tako polkroga za njimi, vrtijo se pa stalno iste zgodbe. Enkrat centralizirate, enkrat decentralizirate, skratka delate nek veter zato, da se stvari odvijajo.
No, ampak tisto ključno, kar mene navaja k temu, da sem proti temu referendumu je pa dejstvo, da seveda ljudje na nek način so postavljeni v situacijo, ko bodo odločali o nečem, kar ne bodo v temelju razumeli, ker nimajo priložnosti zato, da bi to lahko razumeli, ker je zahtevno in, ker nimajo časa, da bi se s tem ukvarjali in po mojem je odgovornost politike, da v tem primeru sprejme pravo odločitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Štrukelj. Lista državnih svetnikov je izčrpana, na novo se je prijavil kolega dr. Zoltan Jan. Izvolite.
DR. ZOLTAN JAN: Ker smo zašli in je postal ključni argument stanje pokojninske blagajne. V tem trenutku je stanje pokojninske blagajne insolventnost. Ta zakon ne omogoča, da bodo prihodki pokojninske blagajne večji in nasprotujem vsaki stvari, ki odpira možnost, da se to zmanjšuje in se čudim tistim ljudem, ki lahko gredo pred svoje občanke in občane in istočasno, ko jim pravijo, da se bodo odrekli vplačanim prispevkom in delali več kot 40 let zato, da bodo dočakali starost, potem sprejemajo istočasno tak zakon. Nikjer ne piše, da se bo, ampak to omogoča. Jaz sem samo za tiste zakone, ki povečajo prihodke pokojninske blagajne.
In seveda upravljanje z agencijo mogoče, če se bo ta agencija ravnala po kakšnem učbeniku, ki bo šele napisan potem mogoče bo kakšna perspektiva. Do takrat pa me to ne prepriča, poznamo in vemo koliko se je že dogajalo okoli zavarovalnice Triglav, vemo koliko ose je dogajalo okoli zavarovalnice Vzajemne, vemo kaj se je dogajalo okoli Mobitela in tako naprej in to je to. Kronski argument je pa, da se zahteva neka tuja organizacija od nas nekaj napravi. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Glede na to, da je pa sedaj izčrpana lista državnih svetnikov za diskusijo sprašujem vas, gospod minister, če želite morda odgovoriti na katere pomisleke, vprašanja?
DR. FRANC KRIŽANIČ: Torej spoštovani, zlasti bi na zadnje vprašanje dr. Jan izpostavil; zanesljivo se viri za pokojninsko blagajno iz naslova kapitalskih naložb države ne bodo zmanjšali. Z boljšim upravljanjem je prej verjetneje, da se bodo nekoliko povečali. Sčasoma je možnost tudi Kad dokapitalizirati, mu najti nova poslanstva in s tem nove vire za dohodke pokojninske blagajne. Sama reforma v kolikor bo izvedena bo temeljila pretežno na stimulaciji ljudi, ti posedujejo ali pa posedujemo človeški kapital, to se pravi znanje in smo še zdravi tudi v zrelejših letih, da nadaljujemo z delom in po predlogu, ki je sedaj pred nami, jaz sem ga v vladni proceduri videl bomo enostavno dobili iz tistega kar bi sicer kot pokojnino zaslužili določen znesek kot dodatek k plači .../Nerazumljivo./... razbremenjen plačila prispevkov.
S tem bomo vzdržali prehod upokojevanja baby boom generacije, ki za seboj ni pustila tako velikih naslednjih generacij zlasti pa pomanjkanje teh, ki se jih je premalo rodilo v devetdesetih letih in bi se morali okoli leta petnajst se aktivno vključiti v delo. Se pravi, če rečem, projekcija ja da imamo mi trenutno težave z brezposelnostjo vendar bomo imeli težave z iskanjem kvalitetnih ljudi, sčasoma sploh dobrih delavcev in bo stimulacija podaljšana aktivnega življenja, je eden od načinov, da se s tem spopadamo. To, da bomo imeli agencijo, ki bo na nek način komplicirala, kot je rekel gospod dr. Rus, delala še dodaten premislek pri prodaji kakšnega od ključnih podjetij, finančnega, energetskega ali komunikacijskega, telekomunikacijskega sektorja, ker ti so najpomembnejši. Zelo majhen del je v resnici ostal v državni lasti, večina je privatizirana, bo omogočil tudi kar nekaj kvalitetnih delovnih mest, na ta način tudi solidno plačilo v penzijsko blagajno in nekoliko lažje financiranje normalnega delovanja te blagajne.
V kolikor bo prišlo do razprodaje teh deležev je pričakovati, da jih bodo skrčili na raven novi lastniki preko procesa, ki mu rečejo sinergija v naravni podružnici, to bo seveda pomenilo tudi izgubo precejšnjega dela kvalitetnih delovnih mest in se lahko celo ogrozi srednji sloj, če bi šlo eno z drugim naprej. Se pravi, da bi to vplivalo recimo pri Ljubljanski banki na kreditno aktivnost v manjši meri potem za mala in srednja podjetja in podobno. Se pravi tveganja so velika, jaz mislim da ta zakon ta tveganja zmanjšuje, tukaj ni nobenega dvoma.
Tako da, jaz upam, da ga boste podprli, če ne bo razprava o tem tekla v demokratičnih postopkih pred referendumom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod minister. S tem zaključujem razpravo. Skupina državnih svetnikov je skladno s 56. členom Poslovnika Državnega sveta predlagala tajno glasovanje pri današnji točki dnevnega reda. Poleg tega vas želim opozoriti, da v skladu z 99. členom Ustave Republike Slovenije zahtevo za razpis referenduma sprejme Državni svet z večino vseh članov, to pomeni z najmanj enaindvajsetimi glasovi. Skladno z zahtevo skupine državnih svetnikov bom dal najprej na glasovanje predlog o tajnem glasovanju. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost. (33 članov.)
Kdo je za tajno glasovanje naj prosim glasuje za. (15 članov.) Kdo je proti naj glasuje proti. (15 članov.)
Predlog za tajno glasovanje ni sprejet.
Prehajamo na odločanje, na glasovanje in sicer na glasovanje dajem predlog zahteve Državnega sveta kot ste ga prejeli na klop.
Kdo je za referendum naj prosim glasuje za ? (15 članov.) Kdo je proti naj glasuje proti. (15 članov.)
Ugotavljam, da predlagane zahteve Državni svet ni sprejel.
Trenutek, kolega Ozimič je bilo kaj narobe z glasovanjem? .../Medsebojno pogovarjanje./...
Zaključujem 18. redno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se vam zahvaljujem za sodelovanje.
(Seja se je zaključila 10. maja 2010 ob 18.08.)
