Odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996

Datum odgovora: 23. maj 2008

Slovenska zakonodaja s področja finančnega sistema se je od leta 1994 spreminjala in dopolnjevala z namenom nadaljnjega razvoja in regulacije slovenskega finančnega sistema. Sprva je bil namen predvsem v oblikovanju ustreznega zakonodajnega okvira, kasneje pa tudi v integraciji slovenskega finančnega sistema z evropskim. Slednje je pomenilo predvsem prevzemanje pravnega reda Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in s tem prenos določb pravnih aktov v slovenski pravni red. Z integracijo finančnega sistema oziroma trga kapitala EU se je sledilo ciljem primerljivosti in ohranjanja konkurenčnosti slovenskih finančnih institucij na skupnem evropskem trgu; zagotavljanja enake ravni varnosti slovenskih vlagateljev, kot so jo deležni vlagatelji držav članic EU, možnost večje izbire vlaganja prihrankov ter omogočiti podjetjem oziroma gospodarstvu cenejši dostop do različnih virov financiranja svojega poslovanja in razvoja. Tako so bili z namenom povečanja konkurenčnosti, transparentnosti in poglobitve finančnega sistema oziroma trga kapitala v Sloveniji sprejeti naslednji zakonodajni akti:

1. Zakoni, ki urejajo trg vrednostnih papirjev in finančnih instrumentov

Januarja 1994 je bil sprejet Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94; v nadaljevanju: ZTVP), ki je urejal pogoje in način poslovanja z vrednostnimi papirji. Na njegovi podlagi je bila ustanovljena Agencija kot neodvisna institucija. Njena temeljna naloga je bila, skladno z ZTVP, opravljanje nalog v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji po ZTVP in zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
Junija 1999 je bil sprejet nov Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/1999; v nadaljevanju: ZTVP-1), ki je določil samostojnost in neodvisnost Agencije pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti ter nadzora, vezanih na ZTVP-1, zakone, ki urejajo investicijske sklade in družbe za upravljanje, prevzeme in nematerializirane vrednostne papirje, in sicer z namenom zagotoviti spoštovanje teh zakonov in predpisov, izdanih na njihovi podlagi ter s tem ustvariti pogoje za učinkovito delovanje trga vrednostnih papirjev, kot tudi zaupanja vlagateljev v te trge. 

Julija 2004 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 86/04; v nadaljevanju: ZTVP-1A), katerega cilji so bili predvsem: (i) uskladiti se s pravnim redom EU ter domačo zakonodajo, (ii) povečati transparentnost poslovanja delniških družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, (iii) zagotoviti večje varstvo vlagateljev v vrednostne papirje ter (iv) povečati stopnjo integracije slovenskega trga kapitala v enoten evropski finančni trg.

V marcu 2006 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 28/06: v nadaljevanju: ZTVP-1B), ki je z uskladitvijo z evropskim pravnim redom prispeval k varnosti investitorjev ter učinkovitosti trga vrednostnih papirjev, s poenotenjem prospektov za prodajo vrednostnih papirjev slovenskih izdajateljev na trgih vrednostnih papirjev v drugih državah članicah EU in obratno. Prav tako je omogočil preglednejše trgovanje s tržnimi in zagotovil pogoje za trgovanje z netržnimi vrednostnimi papirji.

Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07-popr.; v nadaljevanju: ZTFI), ki je bil sprejet julija 2007, je nedvomno prispeval k dvigu kvalitete slovenskega trga kapitala, njegove konkurenčnost, učinkovitosti in varnosti. ZTFI določa pravila: (i) o poslovanju borznoposredniških družb in nadzoru nad njimi, ki zagotavljajo ustrezne pogoje za učinkovito in varno poslovanje borznoposredniških družb, (ii) o razkrivanju podatkov o izdajateljih finančnih instrumentov, ki se ponujajo javnosti in s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in druga pravila, ki zagotavljajo preglednost trga finančnih instrumentov in njegovo integriteto (celovitost), ter s tem zaupanje vlagateljev v ta trg ter (iii) skrbnega poslovanja pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v zvezi s finančnimi instrumenti.

2. Zakoni, ki urejajo investicijske sklade in družbe za upravljanje

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94; v nadaljevanju: ZISDU) je določal pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in družb za upravljanje ter urejal način njihovega poslovanja. ZISDU se je v letih 1997-1999 spreminjal in dopolnjeval. V novembru 2002 je bil sprejet Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02; v nadaljevanju: ZISDU-1), ki je določal pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in družb za upravljanje, urejal način in nadzor njihovega poslovanja, pogoje prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, vrste storitev, ki jih druge osebe opravljajo za investicijske sklade in pogoje ter način opravljanja teh storitev. Prav tako je urejal tudi nadzor in pogoje upravljanja pokojninskih vzajemnih skladov.

V aprilu 2004 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 42/04), ki je omogočil opravljanje storitev družb za upravljanje držav članic in tretjih držav v Republiki Sloveniji in obratno, širil spekter dovoljenih naložb (med katerimi so tudi izvedeni finančni instrumenti), urejal prenos upravljanja skrbniških storitev, omogočil nalaganje slovenskih prihrankov na evropski kapitalski trg ipd.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 92/07; v nadaljevanju: ZISDU-1B), ki je bil sprejet septembra 2007, omogoča izenačitev pogojev poslovanja slovenskih družb za upravljanje s tistimi, pod katerimi poslujejo družbe za upravljanje iz drugih držav članic, predvsem v smislu poenostavitve in omogočanja trženja vzajemnih skladov tudi izven Slovenije. Prav tako uvaja dodatne možnosti preoblikovanj vzajemnih skladov ter poenostavitev poslovanja družb za upravljanje z uvedbo instituta krovnega sklada. ZISDU-1B družbam za upravljanje odpira nove možnosti in strategije nastopanja na domačih in tujih trgih.

3. Zakoni, ki urejajo nematerializirane vrednostne papirje

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99), ki je bil sprejet marca 1999, je urejal način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev, način zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki, pogoje in omejitve dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev ter pravila vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZNVP-A) je bil sprejet oktobra 2006. Namen ZNVP-A je bil v uskladitvi slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom; ureditvi pravil o razveljavitvi nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev; določitvi ustreznih prehodnih določb v zvezi s spremembo podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih zaradi uvedbe evra in ustrezni uskladitvi prekrškovnih določb.

4. Zakoni, ki urejajo pravne naslednice pooblaščenih investicijskih družb

Julija 2007 je bil sprejet Zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 68/07; v nadaljevanju: ZPNPID), ki ga je v DZ RS vložil poslanec mag. Milan M. Cvikl. Vlada RS je k omenjenemu zakonu predložila amandmaje, katerih namen je zagotoviti primerno raven zaščite malih delničarjev v teh družbah, hkrati pa tudi odpravo tranzicijskih posebnosti, ki jih je prinesla privatizacija, ter vzpostavitev stabilnega zakonodajnega okolja za družbe naslednice. Januarja 2008 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 7/08), s katerim so iz uporabe določil ZPNPID zaradi kolizije med pravno ureditvijo pravnih naslednic pooblaščenih investicijskih družb, pravno ureditvijo bank in pravno ureditvijo zavarovalnic, izvzete banke in zavarovalnice.

Na osnovi omenjenega izhaja, da je Vlada RS v obdobju od leta 1994 do danes pripravljala zakonodajo s področja finančnega sistema oziroma trga kapitala, z namenom zagotavljanja večje konkurenčnosti, prilagajanja slovenskega prava evropskemu, kot tudi odprave vseh pomanjkljivosti in ovir, ki so se pri izvajanju zakonodaje izkazale za pomanjkljive ali celo nekonkurenčne.

Vlada Republike Slovenije ni bila in ni pristojna za nadzor oziroma presojo postopkov, ki so se vodili na Agenciji. Le ta je v času od ustanovitve do danes ohranila položaj samostojne in neodvisne institucije pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti ter nadzora. O svojem delu je bila in je, na podlagi določil finančne zakonodaje, obvezana letno poročati Državnemu zboru.