Odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča glede javnih vodovodnih sistemov v državi

Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04 in 20/06) opredeljuje oskrbo s  pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja. Javno službo oskrbe s pitno vodo je treba izvajati v skladu in na način, kot to določa Zakon o gospodarskih javnih službah (U. l. RS, št. 32/93 in 30/98). Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/06), ki je bil sprejet v letu 2006, hkrati z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo iz leta 2006 ureja izvajanje oskrbe s pitno vodo. Pravilnik definira javni vodovod kot vodovod, ki je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.

Pravilnik o oskrbi s pitno vodo določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Tako določa bistvene zahteve, ki jih morajo z vidika upravljanja z vodovodnimi sistemi sprejeti upravljavci vodovodnih sistemov. Ključne naloge po tem pravilniku so:

1. Občine morajo prilagoditi svoje predpise pravilniku do 31. 12. 2008;
2. Vse druge zahteve iz zgoraj omenjenega pravilnika morajo zagotoviti na obstoječih poselitvenih območjih;
   • z več kot 100.000 prebivalcev do 31. 12. 2008;
   • z več kot 15.000 prebivalcev do 31. 12. 2009;
   • z manj kot 15.000 prebivalci do 31. 12. 2015;
3. Vzpostavitev evidenc do 1. januarja 2008;
4. Program oskrbe s pitno vodo do konca leta 2007;
5. Letno poročilo o izvajanju javne službe do 31. marca 2009.

 
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan ter stavbe na območjih, ki so nad 1.500 m nadmorske višine.

23. člen Pravilnika o oskrbi s pitno vodo definira zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri oskrbi v okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda in jih mora zagotoviti upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju. Upravljavci zasebnih vodovodov so morali do 31. decembra 2006 vzpostaviti in voditi evidence v skladu s pravilnikom, ki jih morajo na zahtevo posredovat izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora za upravljavce zasebnih vodovodov organizirati izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

Zasebni vodovodni sistemi so eden od načinov izvedbe oskrbe s pitno vodo na območju Slovenije. Ti zasebni infrastrukturni objekti imajo običajno poseben status, saj znjimi upravlja skupnost lastnikov, ki imajo medsebojne odnose opredeljene na način, ki izhaja iz obligacijskega zakonika, standardne oblike odnosov pa na tem področju niso določene. Pri rasti in razvoju zasebnih vodovodnih omrežij se je izkazalo, da je zaradi njihove velikosti sistem upravljanja v organizacijskem okviru zasebnih vodovodov hitro presežen, saj majhni upravljavci zasebnih vodovodnih sistemov le s težavo izvajajo vse naloge, ki jih mora izvajati usposobljeni upravljavec vodovodnega sistema (meritve na sistemu, spremljanje kakovosti, vodenje evidenc, poročanje, stiki s strankami idr.).

Izvajalci javne službe bodo v navedenih rokih morali na podlagi občinskega predpisa prevzeti v upravljanje vodovodne sisteme, ki oskrbujejo vsaj 50 prebivalcev z dnevno porabo vode nad 10 m3 ter je poselitveno območje, ki ga vodovodni sistem oskrbuje pod 1.5000 m.n.v. Tako bodo vsi vodovodni sistemi, pri katerih je ta pogoj izpolnjen, prešli v upravljanje izvajalcev javnih služb najkasneje do konca leta 2015. Pričakovati je postopni prenos upravljanja zasebnih vodovodnih sistemov na izvajalce javnih služb varstva okolja, ki so jih občine izbrale za izvajalce javne službe. Pri tem mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobi status objektov in opreme javnega vodovoda.

Tudi pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 in 26/06) zahteva, da imajo vsi vodovodni sistemi upravljavca in da upravljavec stalno nadzoruje zdravstveno ustreznost pitne vode.

1. Upravljanje vodovodnih sistemov

Glede na popis stanja upravljavcev vodovodnih sistemov, ki je bil s strani Ministrstva za okolje in prostor izveden v letu 2004, lahko ugotovimo, da je najpogostejši način organiziranosti javne službe javno podjetje. Sledijo režijski obrati, ki upravljajo z vodovodnimi sistemi v manjših občinah, nekatere občine pa so v skladu z zakonom predale vodovodne sisteme v upravljanje koncesionarjem (pogodbeno določenim pravnim osebam zasebnega prava). Popis je bil izveden za potrebe priprave in spremljanja oskrbovalnih, vzdrževalnih in organizacijskih standardov na področju oskrbe s pitno vodo.

Na podlagi zbranih podatkov je v bazi 81 upravljavcev vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo vodovodne sisteme različnih velikosti. Od upravljavcev največjih vodovodnih sistemov (npr. Ljubljana, Maribor, obalni vodovod, kraški vodovod) do upravljavcev majhnih vodovodnih sistemov, katerih upravljanje je najpogosteje organizirano v obliki režijskega obrata in oskrbujejo nekaj sto uporabnikov. Glede na oceno popolnosti zbranih podatkov lahko ugotovimo, da število upravljavcev vodovodnih sistemov v Republiki Sloveniji presega 100,kar pomeni, da povprečni upravljavec oskrbuje okoli 20.000 uporabnikov, dejansko pa več kot 20.000 uporabnikov oskrbuje le okoli 15 upravljavcev v Republiki Sloveniji (MOP 2004).

V Sloveniji je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja, ki vodi podatke o vodovodnih sistemih za potrebe izvajanja državnega monitoringa kakovosti pitne vode, 1131 različnih vodovodnih  sistemov s skupaj 316 upravljavci:

• 58 v upravljanju javnih podjetij,
• 53 v upravljanju krajevnih skupnosti,
• 23 sistemov v upravljanju podjetij,
• 60 v upravljanju lokalnih vodovodnih odborov,
• 89 v upravljanju režijskih obratov oz. občin,
• 16 fizičnih oseb in
• 17 javnih institucij.

(Vir podatkov: IVZ RS, 2006)

2. Opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo

Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa zakon o gospodarskih javnih službah. Obliko opravljanja gospodarske javne službe za območje svoje občine predpiše lokalna skupnost z odlokom.

Ministrstvo za okolje in prostor zaenkrat še ne vodi evidence o vodovodnih sistemih, ki niso v upravljanju izvajalcev javne službe. V skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo morajo izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo pripraviti programe oskrbe s pitno vodo in jih usklajene z občino najkasneje do 31. 12. 2007 posredovati Ministrstvu za okolje in prostor. Prvo poročanje o načinu izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo bo izvedeno v marcu 2009. Na podlagi teh podatkov bo na nivoju države vzpostavljena popolna evidenca.

3. Odločbe inšpekcijskih služb

Ministrstvo za okolje in prostor do sedaj ni izdalo prepovedi izvajanja javne službe na osnovi svojih predpisov. Ministrstvo je izdalo opozorila na neustrezne odloke in načine zaračunavanja stroškov ob priklopih. Ker so bili oskrbovalni standardi izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo sprejeti šele z uveljavitvijo Pravilnika o oskrbi s pitno vodo v letu 2006 na osnovi zakona o varstvu okolja, se inšpekcijske službe po Zakonu o varstvu okolja niso ukvarjale z ugotavljanjem skladnosti s temi standardi.

Inšpekcijski nadzor nad predpisi, izdanimi na podlagi Zakona o varstvu okolja in Zakona o vodah izvaja inšpektorat, pristojen za okolje, medtem ko nadzor nad zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, izvaja inšpektorat, pristojen za zdravje.

4. Zagotavljanje javne službe oskrbe s pitno vodo

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1.500 m nadmorske višine in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan. Na osnovi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo bodo vodovodni sistemi, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v upravljanju izvajalcev javnih služb z enakimi standardi najkasneje do konca leta 2015.

5. Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode
.
Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) je jasen: "Sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Če upravljavec ni določen, izvaja vse obveznosti upravljavca iz tega pravilnika lokalna skupnost." (6. člen)

Nadzor kakovosti pitne vode poteka na dva načina:

• Notranji nadzor po sistemu HACCP, za katerega je zadolžen upravljavec vodovoda.
• Državni monitoring pitne vode, za izvajanje katerega je zadolžen Inštitut za varovanje zdravja RS.

6. Povračilo za porabo vode

 
Zakon o vodah določa, da je pridobitev vodne pravice obvezna tudi za oskrbo s pitno vodo. Imetnik vodne pravice je za rabo vode dolžan plačevati tudi vodno povračilo. Zavezanec za plačilo vodnega povračila je oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem ali izkoriščanje vode. (Uredba o vodnih povračilih - Ur. l. RS, št. 103/02).

Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru javne službe. V primeru lastne oskrbe s pitno vodo pa morajo vodno dovoljenje pridobiti lastniki vseh stavb, ki so priključene na zasebni vodovod.

7. Cena komunalnih storitev

Področje določanja cen komunalnih storitev ureja Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur. l. RS, št. 38/07).

Uredba ne dovoljuje diferenciranja cene. Izjema je le v primeru: "Če posamezni uporabniki storitev javne službe ali skupine uporabnikov dokazljivo povzročajo izvajalcu javne službe različne stroške, se lahko cena razlikuje po posameznih uporabnikih ali skupinah uporabnikov. Pri tem se z diferencirano ceno ne sme pokrivati stroškov, ki nastajajo zaradi različnih stroškov dostopa do storitev javne službe, če je oskrba zavezancev za storitve javne službe v skladu s predpisi o oskrbovalnih standardih javnih služb.

Mag. Bernarda Podlipnik
GENERALNA DIREKTORICA
Direktorat za evropske zadeve in investicije