Sklepi ob oblikovanju zaključkov s posveta Izenačevanje možnosti invalidov

Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16.2.2005, na osnovi prvega odstavka 85. a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) ob oblikovanju zaključkov s posveta Izenačevanje možnosti invalidov sprejel naslednje

S K L E P E:

1. Državni svet Republike Slovenije je že v letu 2001, na pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana, sprejel sklep, naj Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravita zakonske rešitve, ki bodo celovito uredile invalidsko in zdravstveno varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov. V zvezi s tem je takratna Vlada Republike Slovenije sporočila, da bo uredila materialne pogoje za invalide v predlogu zakona o izenačevanju možnosti za invalide, ki naj bi ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo do leta 2002. V letu 2003 je Državni svet Republike Slovenije pobudo obnovil ter zaprosil Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje naj zakonsko uredita navedeno problematiko. Obe ministrstvi sta na pobudo Državnega sveta odgovorili, da je ta problematika delno rešena v zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je bil sprejet v državnem zboru v letu 2004 in da se zakon o izenačevanju možnosti invalidov pripravlja v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
2. Glede zgoraj navedenega in v pričakovanju, da bo predlog zakona o izenačevanju možnosti še v letošnjem letu posredovan v parlamentarno proceduro, je Državni svet Republike Slovenije, skupaj s Komisijo državnega sveta za družbene dejavnosti, 6.12.2004, ob 3. decembru - mednarodnem dnevu invalidov, organiziral posvet na temo izenačevanje možnosti invalidov.
3. Državni svet Republike Slovenije je s tem posvetom želel spodbuditi pripravo navedenega zakona in ob tem ponuditi možnost civilni iniciativi in predvsem majhnim skupinam invalidom, da podajo svoje poglede glede priprave zakonskega predloga.
4. Državni svet ugotavlja, da zakon nujno potrebujemo in da je izkazana visoka stopnja soglasja državnih institucij, stroke, uporabnikov in zainteresirane javnosti pri pripravi dokončnega zakonskega predloga.
5. Ob tem državni svet predlaga, da se v predlog zakona vključi tudi problematiko slabovidnih in slepih otrok do tretjega leta starosti. Ugotovljeno je, da je potrebno zgodnje odkrivanje slepote oziroma slabovidnosti ter celovito obravnavanje tako prizadetih otrok kot njihovih staršev. Zgodnja obravnava omogoča otroku, da na osnovi specifičnih pedagoških in terapevtskih pristopov postane do vstopa v institucionaliziran sistem vzgoje in izobraževanja sposoben maksimalne samostojnosti in neodvisnosti ter da ima oblikovane zdrave osnove za razvoj pozitivne samopodobe. Slepim in slabovidnim otrokom je potrebno zagotoviti individualen pristop obravnave, ker niti dva slabovidna otroka nista enaka pri zadovoljevanju svojih potreb.
6. Invalidnim otrokom je potrebno zagotoviti pravico do večjega obsega strokovne pomoči, ki presega umetno postavljeno mejo 3 oz. 5 ur tedensko. Invalidni otroci naj imajo tako kot odrasli invalidi pravico do osebne asistence. Osebna asistenca slepega ali slabovidnega otroka naj predstavlja specifični poklicni profil, ki se oblikuje na zakonskem okviru zagotavljanja storitev mobilne pomoči za družino in tvori presečišče med pomočjo za dom, pomočjo na domu in socialnim servisom.
7. Državni svet podpira prizadevanja invalidskih društev pri naporih za uveljavitev razvojnega partnerstva v naši družbi, ki pomeni večje zaposlovanje osebnih asistentov ter tako tudi invalidov samih. Razvojno partnerstvo vključuje povezavo med Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, invalidskimi društvi, Fakulteto za socialno delo, Centrom za neprofitni management, Gospodarsko zbornico Slovenije in Institutom za rehabilitacijo, ki naj bi skupno razvijali trajne možnosti za neodvisno življenje oseb z ovirami, omogočali zaposlovanje osebnih asistentov ter s tem ustvarjali tudi nova delovna mesta. Z oblikovanjem novih poklicnih profilov bi povečevali tudi zaposlitvene možnosti dolgotrajno brezposelnih oseb. Osnovno poslanstvo razvojnega partnerstva predstavlja spodbujanje oseb z ovirami za aktivno vključevanje na trg dela, posredovanje med iskalci zaposlitve in delodajalci ter izvajanje ustreznih podpornih storitev in izobraževanj za zmanjšanje stopnje brezposelnosti in omogočanje dostopnosti do delovnih mest vsem vključenim ciljnim skupinam.
8. Državni svet Republike Slovenije podpira postopno uvajanje neposrednega financiranja invalidskih društev in posameznikov, pri tem pa poudarja, da je potrebno te nove modele financiranja temeljito proučiti.
9. Državni svet Republike Slovenije pričakuje, da se bodo s sprejemom zakona o izenačevanju možnosti invalidov le tem izboljšali pogoji za delo in enakopravnejše vključevanje v samostojno življenje ter da bodo imeli večjo izbiro pri izbiri potrebnih storitev.
10. Državni svet Republike Slovenije tudi pričakuje, da bodo v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov opredeljene posebne pravice za vse invalide, tudi tiste, ki nimajo priznanega statusa. To so invalidi, ki nimajo nobenih pravic iz naslova invalidnosti na podlagi zavarovanj in po drugih predpisih.