Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena Zakona o društvih

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21.2.2007, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 15/94) sprejel

Z A H T E V O

za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/2006) (v nadaljevanju - ZDru-1) in

P R E D L A G A

da Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da je 14. člen zakona o društvih v neskladju z ustavo.

O B R A Z L O Ž I T E V

Člen 14 ZDru-1 se glasi:

1. Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva, zavrnjena.
2. Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena.
3. Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.

Pravica do sodnega varstva je ustavna pravica. To je opredeljeno z 23/1 čl. Ustave Republike Slovenije, po katerem ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

Pravica do sodnega varstva pripada vsaki osebi. Sodno varstvo pa se podeli le takrat, kadar je nekomu pravica kršena. Sodno varstvo ne more biti abstraktno, da bi se vsakdo poljubno pritoževal in zahteval pred sodišči kršitve pravic, ki njemu ne pripadajo.

Konvencija o zaščiti človeških pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950 v čl. 6 določa pravico do sodnega varstva kot človekovo pravico. Po čl. 6 ima vsaka oseba pravico, da neodvisno in nepristransko sodišče obravnava njene civilne pravice in obveznosti  in kazenske obtožbe zoper njega. Po konvenciji gre tako pravica do sodnega varstva konkretni osebi za konkretno kršitev, katera je bila tej osebi prizadeta. Tudi konvencija ne priznava neke splošne pravice po kateri bi se vsakdo lahko pritoževal zaradi zatrjevanih nezakonitosti, ki se te osebe sploh ne tiče.

Člen 14/1 ZDru-1 pa podeli vsakemu članu pravico, da pred sodiščem izpodbija odločitev organa društva, ki je bila sprejeta v nasprotju z zakonom ali drugim splošnim aktom društva. Člen 14 Zakona o društvih nikakor ne govori o konkretni kršitvi. Iz dikcije določbe 14. člena ne moremo razbrati, kaj pomeni "odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom". Tako ne moremo vedeti ali bo to veljalo za vsak zakon, ki nima nobene povezave z društvom, ali bo to veljalo za primere, ki jih lahko obravnavajo le točno pristojni organi z uradnimi pooblastili ali kaj drugega.

Člen 14/1 ZDru-1 konkretizira primere o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo. To je jasna stvar, vendar se popolnoma razlikuje od dobesedno generalne klavzule >odločitev v nasprotju z zakonom ali splošnim aktom društva.< Ali bo potem tudi nekdo ki sploh ni bil v disciplinskem postopku in bil npr. izključen, tudi lahko izpodbijal odločitev organov društva in se skliceval na 14 čl. ZDru-1. Članstvo v društvu je prostovoljno. Društvo je samostojno in nepridobitno združenje. Člen 14/1 ZDru-1 pa omogoča veliko število neracionalnih sporov. Zadostovalo bo, da se bo nekdo skliceval na zakon ali splošni akt in primer bo na sodišču. To bo omogočilo brez števila sporov in pravd, kar nikakor ne gre v prid pravici do sodnega varstva. Prav tako stanje razdiralno vpliva na delovanje društva kot prostovoljne in neprofitne organizacije.

Člen 14/1 ZDru-1 določa rok enega leta, v katerem lahko član društva zahteva sodno varstvo. Ta rok je popolnoma nerazumno predolg. Če je kršitev resnično storjena je interes čimprejšnje sanacije. Kdo ima interes šele po enem letu zahtevati spremembo disciplinske odločbe ali kaj sklepa organa društva o npr. povišanju članskih prispevkov.

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR)  (Uradni list RS 42/2002) urejuje uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.  Člen 204 - 2.odst., 3.odst. in 5.odstavek določa rok 30 dni v katerem delavec oz. kandidat zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Tudi glede predložitve zadeve arbitraži čl. 205/2 ZDR predvideva rok 30 dni.
Pravice iz delovnega razmerja so ene temeljnih človekovih pravic saj omogočajo človeku dohodek, eksistenco in s tem položajem pridobljene socialne pravice. Zakonodajalec je določil rok 30 dni, da prizadeti uveljavlja svoje pravice iz delovnega razmerja.

Nerazumno je, da za uveljavljanje pravic kot člana društva zaradi domnevne prizadetosti zakonodajalec podeli v čl. 14/1  rok enega leta. Člen 14/2 ZDru-1 še pogojuje pravico sodnega varstva predhodno v postopku po čl. 13/5 po katerem naj bi o pritožbah zoper odločitve organov društva oz. zastopnika odločal zbor članov. Organ društva je tudi zbor članov kot najvišji organ, ali se bo njegova odločitev ponovno obravnavala kot pritožba še enkrat pred zborom članov. Člen 14/2 ZDru-1 je neživljenjski.

Člen 14/3 ZDru-1 določa, da razveljavitev odločbe organov društva ne pomeni prenehanje pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe. Kakšen smisel ima razveljavitev odločitve organa društva, če bodo škodljive posledice ostale in ne bodo sanirane. Če je neka kršitev narejena, se mora sanirati in vzpostaviti prejšnje stanje. To je smisel sodnega varstva in ne gola ugotovitev, medtem ko bodo negativne posledice ostale. Vsebina čl. 14/3 ZDru-1 je tudi v nasprotju v določeni meri z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika kot jih pozna Obligacijski zakonik.

Člen 14 ZDru-1 v taki obliki dopušča, da lahko vsak izpodbija katero koli odločitev organa društva, ne glede  ali je škodljiva ali ne in tudi v primeru, če negativnih posledic sploh ni. Razveljavitev odločitve pa ne bo prizadela tretjih oseb in tako bo negativno stanje obstalo.

Člen 14 ZDru-1 je tako v nasprotju z čl. 23/1 Ustave Republike Slovenije in čl. 6/1 EKČP, saj podeljuje sodno varstvo na popolnoma neprimeren način v nasprotju z namenom in vsebino, ki naj ga sodno varstvo ima.

Državni svet predlaga, da se izda

o d l o č b a :

Člen 14 ZDru-1 je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.