Magnetogram 2. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(9. januar 2008)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta.
Seja se je pričela ob 12.11 uri.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane svetnice, svetniki! Lahko začnemo z delom? Pričenjam 2. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Za današnjo sejo so se opravičili svetniki: Bojan Papič in Peter Vrisk.
Na seji prisrčno pozdravljam gospoda dr. Dimitrija Rupla, ministra za zunanje zadeve k 3. točki dnevnega reda. Vendar naj že sedaj povem, da bom z vašim soglasjem uvrstil izvajanje in celotno 3. točko Dnevnega reda na začetek današnje razprave zaradi hudih časovnih omejitev gospoda ministra.
Potem pozdravljam gospoda Janeza Lenarčiča, državnega sekretarja Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve tudi k 3. točki. Ter gospoda Andreja Kokalja, predsednika Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo.
S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda. Predlogov za umik točk dnevnega reda nismo prejeli. Predlagam pa na predlog Interesne skupine lokalnih interesov, da dnevni red seje razširimo s točko pobuda za sprejem Predloga zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic. Zato predlagam, da najprej glasujemo o razširitvi dnevnega reda.
Prosim svetnike in svetnice, da prijavilo prisotnost. Bomo ponovili postopek, ker očitno ni šlo najbolje. Ugotovimo prisotnost! (34 prisotnih.)
Lahko preidemo k odločanju.  Odločali bomo o razširitvi dnevnega reda.
Kdo se strinja .../Oglašanje iz klopi./ Najprej ugotavljamo prisotnost pred glasovanjem. 34 prisotnih.
Kdo je za predlog razširitve? (27 članov.) Je kdo proti? (4 člani.) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je predlog razširitve dnevnega reda sprejet.
Glasovali bomo o dnevnem redu v celoti. Prisotnost! 34 prisotnih.
Kdo se strinjam z dnevnim redom? (28 članov.) Je kdo proti? (4 člani.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

              Predlgam, da skladno z vašim soglasjem, razen, če kdo izrecno nasprotuje, pristopimo k obravnavi 3. TOČKE DNEVNEGA REDA - PROGRAM SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EU. K besedi vabim gospoda ministra, dr. Rupla.

              DR. DIMITRIJ RUPEL: Spoštovani svetniki! Zahvaljujem se vam za vabilo in za priložnost, da nekaj rečem o slovenskem predsedovanju EU. Najprej morda neka pripomba. Z našim predsedovanje se seveda svet ne začenja, in ko bomo mi nehali predsedovati EU se svet ne bo končal. Za potrebe dolgoročnega razmišljanja o slovenski politiki in tudi slovenski zunanji politiki treba videti čas pred predsedovanjem in po predsedovanju, vendale. Seveda predsedovanje je pomemben trenutek Slovenije in upamo tudi pomemben trenutek za EU. To je velika čast, vendar je tudi velika odgovornost, posebej še v tem trenutku, ko EU ureja svoje zadeve, poskuša postati globalni igralec, ko se sprejema oziroma ko se ratificira pogodba, lizbonska pogodba in ko je Evropska unija, da tako rečem pripravljena zato, da planira na daljši rok, mislim predvsem na širitev, ki je tudi ena od prioritet prednostnih nalog slovenskega predsedovanja, mislim, da je danes v Evropi na sploh v večini prebivalcev Evropske unije sprejeto stališče ali sprejeta ideja o tem, da se Evropa s širitvijo krepi, da se Evropska unija s tem, ko narašča krepi.
No, veseli me, da lahko govorim v Državnem svetu o slovenskem predsedovanju zaradi tega, ker dejansko je predsedovanje projekt celotne države in je zato potreben pretok informacij med vsemi dejavniki v tej državi.
Jaz sem o predsedovanju o naših prednostnih nalogah, pa ne samo jaz tudi drugi moji kolegi so o predsedovanju in prednostnih nalogah govorili na drugih mestih, pa vendarle smo zdaj, da tako rečem na samem začetku, v štartu predsedovanja in morda mogoče že ugotovitvi katere od teh prednostnih nalog bodo še posebno prednostne in katere bodo tiste, ki jih bo mogoče potrebno reševati v daljšem času. V zvezi s tem naj povem najprej to, da je Slovenija del kompozicije, ki se ji reče trio skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Mi smo od Portugalske prejeli štafeto, da tako rečem in smo odgovorni za zadnji del te kompozicije, vendarle se z nami in takoj za nami začenja že spet naslednji cikle in to je naslednji trio, ki ga tvorijo Francija, Češka republika in Švedska. Dejansko je cela vrsta takšnih nalog, ki zahtevajo sodelovanje med obema trioma in če mi bodo glasbeno izobraženi kolegi dovolili bom to imenoval sekstet. Dejansko je v Evropski uniji toliko reči, ki se odvijajo na daljši rok, da je potrebno sodelovanje čez meje posameznega predsedstva. Naj ponovim na kratko. Glavne prednostne naloge našega predsedovanja, ki so vkomponirane v 18-mesečni program in ki se bodo nadaljevale v naslednjem triu so naslednje; pet, v glavnem jih imenujemo prihodnost Evropske unije, spremljanje ratifikacijskih procesov lizbonske pogodbe, začetek njene implementacije. Računamo s tem, da bo mogoče lizbonsko pogodbo ratificirati, opraviti vse opravke, ki so potrebni za njeno veljavnost do konca letošnjega leta.
V času našega predsedovanja pričakujemo ratifikacijo nekaterih najbolj občutljivih državah, kot je Velika Britanija, in nemara tudi Irska. Čeprav na Irskem bodo imeli referendum, v Veliki Britaniji pa bodo pogodbo ratificirali v parlamentu, v kolikor nam je doslej znano.
Zakaj je ratifikacija pomembna? Če bi hoteli dejansko čim prej začeti s širitvijo Evropske unije bi seveda za to potrebovali veljavno Lizbonsko pogodbo. Veljavna Lizbonska pogodba rešuje celo vrsto stvari v zvezi s širitvijo, in seveda predvsem celo vrsto stvari, ki zadevajo opravilno sposobnost Evropske unije na globalnem prizorišču. Tu mislim predvsem na podaljšan mandat oziroma na individualno predsedovanje svetu, torej Evropskemu svetu in Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose. Tu mislim na inštitucijo oziroma funkcijo takoimenovanega ali žargonsko imenovanega zunanjega ministra Evropske unije ali visokega predstavnika. Ta funkcija bo segla z eno nogo v Svet, z drugo v Komisijo, hkrati ko bo to predstavnik Sveta, bo tudi podpredsednik Komisije. In še cela vrsta drugih novosti je v tej pogodbi, o katerih smo že govorili in o katerih ste tudi pri vas že govorili, in katere prihajajo v Lizbonsko pogodbo iz prejšnje Ustavne pogodbe. O razmerju med tema dvema pogodbama včasih ponekod, je v nekaterih državah tvegano govoriti, zaradi tega, ker nekateri sprejemajo Lizbonsko pogodbo zaradi tega, ker naj bi bila različna od prejšnje Ustavne pogodbe. Ponekod drugje pa jo sprejemajo ravno zaradi tega, ker naj bi bila praktično enaka prejšnji Ustavni pogodbi. To je podobno tistemu ali je kozarec pol prazen ali pol poln. V nekaterih državah so, kot vemo, ugovarjali Ustavni pogodbi ravno zaradi tega, ker je kakor predstavljala preveliko centralizacijo evropskega političnega življenja, preveč nalog, ki so spominjale na naloge neke skupne države ali kaj podobnega. Vendar, zdaj je ta debata najbrž za nami.
Drugo prednostno področje našega predsedovanja je izpolnjevanje Lizbonske strategije. Tretje - energetika in podnebne spremembe. Četrto - zahodni Balkan oziroma širitev in peto - medkulturni dialog. Začetek tega ste lahko opazovali v živo včeraj in predvčerajšnjim. Dejansko je medkulturni dialog v marsičem povezan tako s kulturnim delovanje, kot tudi z zunanje političnim delovanjem Evropske unije. Danes imamo recimo v Ljubljani goste iz Organizacije islamske konference in iz palestinske oblasti. Na nek način tudi na zunanje političnem področju rešujemo oziroma se ukvarjamo z medkulturnim dialogom. Medkulturni dialog ni samo pogovor o konceptualnih ali še huje - umetnostnih vprašanjih, ampak je dejansko pogovor o razlikah, ki delijo ponekod naš kontinent in ki ustvarjajo napetosti med EU in drugimi dejavniki v sodobnem svetu, predvsem gre tukaj za odnos med krščanskim svetom in muslimanskim svetom. Pa gre za probleme na Bližnjem vzhodu, pa gre za probleme navsezadnje, ki jih poznamo in ki jih spremljamo blizu nas na zahodnem Balkanu med Srbijo in Kosovim in tako naprej.
Glede Lizbonske pogodbe, ki sem jo omenil na drugem mestu naj rečem samo to, da je prva naloga in skupni interes EU zagotoviti čim prejšnjo uveljavitev družbe, ki temelji na znanju, inovativnosti, ustvarjalnosti, raziskovanju, krepitvi izobraževanja. Treba je prispevati k oblikovanju konkurenčne raziskovalne infrastrukture. Med temi nalogami naj omenim predvsem vrednost pomemben projekt Galileo.
Glede energetsko okoljevarstvenega paketa je bilo tudi že precej govora. Naj omenim, da je Slovenija tu soočena z izročilom nemškega predsedovanja. Spomnili se boste, da je v času nemškega predsedovanja prejšnjo pomlad prišlo do odločitve, da EU zmanjša toplogredne izpuste in poveča delež obnovljivih energij do leta 2020. Govor je o 20%, to nalaga od vsaki od držav članic posebne ukrepe. Nam pa kot sedaj predsedujoči državi spremljanje uresničevanja nalog, ki jih je Evropski svet že sprejel oziroma aplikacijo in implementacijo tistega, kar je bilo zaenkrat kot program sprejeto v času nemškega predsedovanja. Nekoliko težav imamo zaradi tega, ker je časa malo. Mi pričakujemo poročilo s strani Evropske komisije šele proti koncu tega meseca. Poročilo oziroma predloge zakonov, ki naj bi urejali vprašanja bodisi izpustov, bodisi obnovljivih virov energije. Potem bo treba te naloge operacionalizirati. Nekaj tega dela bomo opravili do marca meseca, nekaj tega dela bomo najbrž lahko odložili na junij, potem pa se naše predsedovanje neha. In slabo bi bilo, ko na tem področju ne bi pokazali vsaj nekaterih rezultatov.
Tisto, kar je morda pomembno s tem v zvezi je tudi iskanje dogovora o liberalizaciji trga z elektriko in zemeljskim plinom. Gre za večjo konkurenčnost, gre za zanesljivejšo oskrbo, deloma pa je tudi stvar povezana z zunanjo politiko, z odnosi med EU in Rusko federacijo. Slovenija bo v času predsedovanja organizirala oziroma soorganizirala štiri vrhove.
Eden od njih bo tudi vrh Evropska unija - Ruska Federacija, ki bo junija meseca v Sibiriju oziroma za ozemlju Ruske Federacije. Natančnega datuma še nimamo.
Mimogrede naj rečem, da bomo organizirali tudi vrh z Združenimi državami Amerike tukaj pri nas v Sloveniji. Potem vrh Evropska unija - Latinska Amerika - Karibi. To bo v Peruju, maja meseca. In Evropska unija - Japonska. Ta vrh bo pa na Japonskem.
Širitev. Morda največ pozornosti temu, ker je širitev zadeva, ki se tiče neposredno naše soseščine. Gotovo je interes Slovenije, da prispeva k stabilnosti ali pa, če hočete, k stabilizaciji regije zahodnega Balkana. Mi smo večkrat govorili o tem, da je stabilnost zahodnega Balkana interes in odgovornost Evropske unije, ne toliko Ruske Federacije ali Združenih držav Amerike. Recimo to še posebej velja za Kosovo. Čeprav kot vemo, se je na Kosovu organizirala celotna oziroma za Kosovo zanimala in se tam vzpostavila celotna mednarodna skupnost. Tukaj govorim o Združenih narodih oziroma o misiji Unik. V Evropski uniji mislimo, da je potrebno na nek način posvojiti to misijo in čim prej poslati na Kosovo misijo Evropske unije oziroma misijo E, kot pravimo, Evropske varnostne in obrambne politike. Zato je Evropski svet sprejel načelno politično stališče na prejšnjem, na decembrskem evropskem svetu. Naša naloga na svetu za splošne zadeve in zunanje odnose, bodisi sedaj 28. januarja bodisi 18. februarja, bo da to odločitev, to načelno odločitev uresničimo oziroma implementiramo in se pripravimo na to misijo. Gre za približno 2000 ljudi, policistov, pravnikov, sodnikov, skratka ljudi, ki bodo pomagali pri vzpostavljanju institucij na Kosovu, ko bo Kosovo prehajalo v naslednjo življenjsko obdobje, če tako rečem, in ko se bo odločalo o končnem statusu Kosova. Zadeva seveda ni preprosta. Kot veste, predvsem Srbija ugovarja temu, da bi Evropska unija na Kosovo poslala misijo, torej misijo Evop. In nedavno tega se je predsednik srbske vlade celo oglasil z neko tezo, da bo Srbija bodisi podpisala sporazum z Evropsko unijo pod pogojem, če Evropska unija ne bo pošiljala svoje misije na Kosovo. Torej ta pristop k vprašanju povezave med Srbijo in Evropsko unijo je nov, je drugačen kot smo ga bili vajeni doslej in je za Evropsko unijo nekoliko nenavaden, lahko bi rekel celo nesprejemljiv, kajti dejansko je Srbija tista, ki je izrazila interes, da vstopi v Evropsko unijo, ni bila Evropska unija tista, ki bi želela vstopiti nekam drugam. Seveda pa, da ne bo nesporazuma, je Evropska unija zelo zelo zainteresirana, in Slovenija še posebej zainteresirana, da Srbija čim prej postane članica Evropske unije. Bili so načrti, da bi Srbija lahko podpisala ob določenih rezervah in ob določenih pogojih, sporazum o stabilizaciji, asociaciji že sedaj v januarju, vendarle se to morda ali pa celo verjetno ne bo zgodilo, ker Srbiji ni uspelo dokazati, da tako rečem, pred obličjem Evropske unije, da polno sodeluje s Haaškim sodiščem za zločine v nekdanji Jugoslaviji in to utegne biti tista prelomna zadeva, ki bo preprečila, da bi tako kmalu podpisali sporazum s Srbijo.
Včeraj smo s komisarjem Renom in s komisarko Benito Ferrero-Waldner razpravljali o tem vprašanju in kot se zdi komisiji, bi lahko celo podpisali sporazum o asociaciji in stabilizaciji z Bosno in Hercegovino prej kot s Srbijo, kar bo nek zelo pomemben in zelo značilen in morda celo za koga neprijeten dogodek. Jaz seveda mislim, v našem ministrstvu, v Vladi in v Evropski uniji sploh mislimo, da je Bosna Hercegovina potrebna posebne pozornosti oziroma da si zasluži posebno pozornost in posebno skrb.
Kar zadeva misijo Evropske unije se bo zgodila v času našega predsedovanja. Kar zadeva urejanja končnega statusa Kosova se bo tudi dogodil očitno v času našega predsedovanja, čeprav ni treba nasedati različnim govoricam, da gre za ali da bo šlo za enostransko razglasitev neodvisnosti, karkoli se bo zgodilo se bo zgodilo v dogovorih in v koordinaciji, predvsem v koordinaciji med Evropsko unijo in kosovskimi oblastmi, kot veste je v tem trenutku prišlo že do nastanka koalicije na Kosovu, Kosovo postaja opravilno sposobno 100% in čas, ko bo treba rešiti te probleme o katerih govorim je blizu, prihaja hitro.
No, mi bi si želeli, da bi v času slovenskega predsedovanja, da tako rečem, razpeli mrežo vseh mogočih evropskih dogovorov in sporazumov čez celotni zahodni Balkan vključno z Albanijo. Na eni strani imamo Hrvaško, ki relativno hitro napreduje v smeri Evropske unije, potem imamo tu Bosno in Hercegovino, imamo Srbijo, imamo Črno goro, ki utegne vstopati v te sporazume oziroma te pogodbe hkrati s Srbijo, imamo Kosovo, imamo Makedonijo ali kot nam dovolijo reči v Evropski uniji in v multilateralnih organizacijah nasploh nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Jaz se vam spoštovane svetnice in svetniki opravičujem za to formulacijo, vendarle kot predsedujoča država moramo spoštovati pravila, ki veljajo. No, ravno vprašanje imena Makedonije oziroma nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je eno bolj zapletenih vprašanj in težko rešljivih, predvsem zaradi posebej energičnih stališč države članice Grčije. Kot sem rekel, Slovenija si želi, da bi v času njenega predsedovanja prišlo do pokrivanja celotne regije s takšnimi ali drugačnimi sporazumi, nekatere države imajo že status kandidatk, druge države imajo status pričakujočih kandidatk oziroma tistih, ki imajo sporazume o stabilizaciji in asociaciji. No, Srbija in Bosna in Hercegovina morata takšen sporazum še podpisati, sta ga samo parafirali.
Včeraj smo se tudi dogovorili, da bomo poskušati pomagati našim srbskim prijateljem na ta način, da bi ustanovili v EU posebno delovno skupino za Srbijo po zgledu delovne skupine oziroma "Task Fors", ki je bila pred časom ustanovljena za Hrvaško. Na ta način bi poskušali Srbiji pomagati pri razreševanju njenega odnosa do Haaškega sodišča in tudi pri implementacij reform, ki jih seveda Srbija mora opraviti zato, da bi lahko postala članica EU. Da ne bo nobenega dvoma še enkrat ponavljam, Slovenija si želi, da bi celotno področje zahodnega Balkana čim prej postalo področje v EU.
Slovenija je posebej zainteresirana za državo, ki sem jo malo prej omenil, Makedonijo. Mi si želimo, da bi Makedonija oziroma nekdanja jugoslovanska republika Makedonija dobila datum za začetek pogajanj o članstvu v času našega predsedovanja. Nekaj časa je bil pri tem opazen zastoj. V zadnjih tednih, mesecih pa se kažejo znaki vidnega napredka, tako da ni izključeno, da bi se lahko to posrečilo, da bi se lahko posrečilo, da Makedonija dobi datum začetka pogajanj o članstvu, kar pomeni, da bi pravzaprav Makedonija bila naslednja država po Hrvaški, ki bi začela pogajanja o članstvu.
Morda samo še beseda ali dve, gospod predsednik, če imam toliko časa o Hrvaški in o zadevi, ki je v zadnjem času se mi zdi zburkala naše politično življenje oziroma medijske odmeve. Kar zadeva Hrvaško to vse bolj postaja evropska tema. Tudi o tej temi oziroma o zaščitni ekološko ribolovni coni smo govorili včeraj s komisarjem Rehnom in tudi z drugimi komisarji tudi na plenumu, ki smo ga imeli skupaj z Evropsko komisijo. Tu bo Evropska komisija in Slovenija kot predsedujoča država vztrajala pri tem, da Hrvaška spoštuje zaveze, ki jih je sama sprejela oziroma podpisala. Gre za dogovor iz leta 2004, ki je potem postal tudi del sklepov Evropskega sveta, ki je postal del pogajalskega okvira za Hrvaško in ki se je v mnogih evropskih dokumentih večkrat ponovil. Hrvaška je podpisala sporazum, da zaščitna ekološka ribolovna cona ne bo veljala za članice EU dokler ne bo prišlo oziroma če ne bo prišlo do dogovora med prizadetimi stranmi. Tu sta poleg Evropske komisije prizadeti predvsem Italija in Slovenija.
Kar zadeva našo državo bom ponovil to, kar je rekel predsednik Vlade nedavno, zaradi tega, ker Slovenija predseduje EU seveda ne bo zanemarila svojih nacionalnih interesov, čeprav je treba vedeti tudi to, da Slovenija v tem primeru na zastopa nacionalnih interesov ali samo nacionalnih interesov, ampak zastopa tudi evropske interese. Mi želimo, da bi Hrvaška čim prej izpolnila svoje zaveze oziroma svoje obljube. In mislim, da bi se to lahko zgodilo zelo hitro. Postopki, ki bi pomenili upoštevanje zavez in obljub Hrvaške ne zahtevajo veliko časa. Tu gre za važno stvar, ki je v Evropski uniji cenjena, in sicer - verodostojnost, in za spoštovanje dogovorjenega. Tu bom ponovil to, kar je rekel komisar Rehn, da bi nerešeno vprašanje cone lahko bistveno vplivalo na nadaljnji pogajalski proces Hrvaške z Evropsko unijo. In če kdo želi interpretacijo tega kaj pomeni "resno vplivati na nadaljnji pogajalski proces", sem pripravljen to tolmačenje v nadaljevanju izreči z drugimi besedami.
Nazadnje samo še to. Slovenija je včeraj, da tako rečem, z neko manifestacijo odprla sezono Evropskega leta medkulturnega dialoga. V času našega predsedovanja in celo leto, se bodo vrstile manifestacije s takšno vsebino. Ne manifestacije, ampak ta vsebina je zelo pomembna za življenje, za sožitje, tudi blaginjo v Evropski uniji, in zaradi tega je treba temu medkulturnemu dialogu dati primeren pomen. Jeziki, kulture, veroizpovedi so v Evropi posebne vrednote. Mislimo, da je bistveno za evropsko sožitje ravno to, da te vrednote oziroma kulture, veroizpovedi, jeziki lahko soobstajajo brez trenj, brez sporov, brez konfliktov. Če pa konflikti nastajajo, pa se lahko ti spori tudi mirno rešujejo.
Evropska unija je dokazala, in v tem smislu smatram, da je Evropska unija dejansko nekaj novega na svetovnem prizorišču. Pravi čudež. Je s svojim dosedanjim obstojem dokazal, da je sposobna premagovati razlike in tudi spore med nacijami in etnijami, kulturami in tako naprej. In ni nobenega razloga zakaj bi se Evropa na tem področju, oziroma Evropska unija na tem področju utrudila. Nasprotno. Mislim, da dobiva tudi letos, s tem letom medkulturnega dialoga, nov zagon.
Jaz bi lahko, gospod predsednik, spoštovane svetnice in svetniki še govoril predvsem o zunanji politiki Evropske unije, morda v povezavi s tistimi vrhovi, ki sem jih pravkar oziroma malo prej omenil, vendar mislim, da je za uvod dovolj, če je potrebno sem pripravljen tudi odgovoriti na kakšno vprašanje. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod minister za izčrpno predstavitev. Časa za diskusijo glede na časovne okvire ni veliko, ampak izvolite. Besedo ima svetnik Semolič.

              MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovani minister, kolegica, kolegi! Jaz verjamem, da sem med mnogimi tistimi, ki verjamemo, da bomo to kar pričakujejo v Evropi dobro opravili posel, to verjamem zaradi ljudi, ki so direktno vpeti v te akcije. Verjamem tudi zaradi tega, ker je to projekt, ki ni samo projekt diplomatov in politikov, ampak je projekt še mnogih drugih, je projekt, če govorim o sebi, tudi sindikatov, so vključeni tudi delodajalci. Tako, da mislim, da je to nekaj garancij, da bomo poskušali dobro narediti to domačo nalogo in tudi se bomo trudili, da bi to naredili, ima pa eno majhno sugestijo. Jaz se oproščam, ker bom začel s pretiravanjem, ampak želim preprosto vašo pozornost v drugem delu. Evropska unija niso samo številne proslave politikov, niso samo palače v Bruslju, v Evropski uniji je tudi 20 milijonov brezposelnih ljudi, ki živijo v revščini in so dnevno socialno ogroženi in ki tudi imajo pravico upati, pričakovati od te Evropske unije, da jim bo dala s svojimi politikami lepšo prihodnost. V številnih državah Evropske unije, članicah se dramatično znižuje delež plače v bruto domačem proizvodu, nesporno, če odmislim igre z delodajalci in sindikati, ima pomembno negativno zaslugo tukaj evropska centralna banka, ki preko tega želi ohranjati obrestno mero takšna kot je. To zagotovo dobro ne vpliva na življenje mnogih, ki kljub temu, da delajo živijo v revščini. Skrb države Slovenije, da bi številni tuji diplomati in politiki se počutili pri nas dobro je pohvale vredno, tudi sam želim, da ko tujci pridejo k nam se počutijo dobro in naredimo vse. Toda nič manjša skrb ne sme biti ob tem tudi na dobro počutje naših državljanov. Blišč proslav iz Cankarjevega doma nas ne sme zaslepiti, da ne bi videli, da tudi v Sloveniji živijo ljudje v strahu kako preživeti zaradi teh nesrečnih cen, kako preživeti s 380 evri neto in kako sploh, če zbolim kako ohraniti in priti do zdravja. Preskočim nadaljevanje.
Kaj v bistvu želim, kaj je moja sugestija. Zdi se mi, da bi bilo dobro, da bi naši politiki ob temah, ki so nosilne teme, nesporno, kdaj pa kdaj, ko se obračajo v Evropo s svojimi besedami, tudi govorili o teh temah, o občutljivosti na življenje preprostih ljudi. Zdi se mi, da bi bil to tisti prispevek, ne k evropskemu delu, ampak k tisti senzibilnosti, ki mislim, da bi jo lahko naši politiki oziroma slovenski politiki lahko pokazali kdaj pa kdaj, ko govorijo Evropi. Zaradi tega, da bi ta obraz Evropske unije približali ljudem, ne pa, da se na te ljudi spomnimo samo pri nekih referendumih pa pri nekih ustavnih pogodbah; takrat jih pa vidimo in jih prosimo, da nam pomagajo. Skratka, sugestija - obrobna, vem, ob teh temah glede miru in tega, ki so pomembne teme in je prav, da Slovenija to naredi, kar se od nje pričakuje -, da bi kdaj pa kdaj naši politiki, ko nanese priložnost, vem, da se povsod ne da, spregovorili tudi o teh temah. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima svetnik Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod minister, kolegi, gospa podpredsednica! Zelo sem hvaležen gospodu ministru za njegove čisto prve besede, ko je začel današnjo predstavitev, ko je na nek način malo relativiziral ta pomp okrog vsega tega, kar se dogaja. Zakaj? Danes je tema program predsedovanja. Seveda se strinjam s tem, kar je tudi gospod minister prej povedal, da je zelo pomembno, da Slovenija predseduje in da predseduje prva od novih članic. To je na nek način prestižno dejstvo in prinaša Sloveniji nek političen kapital. Najbrž ji bo prineslo tudi nekaj neposredne koristi, poleg stroškov, nekaj pomembnih ljudi bo Slovenijo bolje spoznalo. Če sem malo ironičen, nekaj malega koristi bo imela pa tudi Slovaška, vsi vemo, zakaj - ker nekateri po svetu bodo še vedno zamenjevali državi. Vendar kar zadeva sam program, če govorim zdaj o seznamu točk, ki so v tem programu, je seveda dejstvo, da ta program ne bi bil nič drugačen, če bi predsedovala katerakoli druga država. To so pač stvari, ki so na dnevnem redu Evropske unije, in logično je, da je letos leto ratifikacij te pogodbe in tako naprej. Tako da s samim tem dejstvom se najbrž nima smisla veliko ukvarjati na ta način, koliko je zdaj ta program z nekega slovenskega stališča avtorski, recimo, ali pa prav zaradi tega, ker je to Slovenija, tak kakršen je, in tako naprej.
To dejstvo, da ta stvar poteka na tak način, tudi kaže, kakšna je pravzaprav narava dogajanja Evropske unije. To je pač nek sistem, ki teče po neki logiki, ki jo v veliki meri pelje Evropska komisija pa birokracija, ni toliko pomembno nominalno, kdo je pravzaprav trenutno na vrhu, nominalno. Bi pa rad na dve temi opozoril, na kateri, ki jih je posebej izpostavil tudi gospod minister, ki pa sta pomembni, sedaj ne glede na to, da je to Slovenija. Ena je ta, medkulturni dialog. In druga je pravzaprav v istem kontekstu, to je projekt širitve glede na smer te širitve. Jaz sem včeraj zelo pozorno poslušal govore v Cankarjevem domu in imam občutek, da se je pojem medkulturnega dialoga za enkrat dokopal do konotacije strpnosti. Da pa ne vem, nisem imel občutka, da je kdorkoli pravzaprav definiral ta dialog res že kot dialog. Zakaj? Saj je tudi težko. Zaradi tega, ker dialog predpostavlja, da vsi, ki so partnerji v dialogu, v naprej relativizirajo svojo resnico. Da sprejemajo možnost, da ima prav tudi drugi, v dialogu, kar glede na to, za kaj pri tem gre, je potrebno verjetno en velik civilizacijski preskok, da se bo to zgodilo. In upam, da se bo. Ne vem, če se bo ravno letos, ko je leto medkulturnega dialoga, ampak da se prej kot slej bo, ker se mi zdi, da je to nek projekt, ki alternativa projektu globalizacije, tako kot se trenutno pravzaprav pelje v svetu. Ko nek določen model mišljenja, nek določen model političnega funkcioniranja in nek določen model gospodarskega funkcioniranja sveta hoče pravzaprav cel svet, bom sedaj tako rekel, okupirati na nek način in si podrediti vse civilizacije, vse kulture, vse oblike življenja. Zaradi tega smo opredelitev za medkulturni, boljše bi bilo verjetno rečen medcivilizacijski dialog, zdi zelo pomembna, in upam, kot pravim, da se bo tudi v definicijah dokopal preko konotacije samo strpnosti, ki je prvi korak, zelo pomemben, še naprej. Pri tem se mi zdi, da je vprašanje te širitve, ki ji je na koncu posvetil veliko pozornosti tudi gospod minister, pravzaprav bolj kot kdajkoli doslej na nek način res epuhalnega pomena. Zakaj? Ker če se bo Evropski uniji posrečilo izpeljati to širitev, bo pravzaprav prestopila neko mejo, ki je skozi vso zgodovino veljala; mejo med zahodom in vzhodom ali tako imenovano mejo na Drini, in bo dejansko ne samo kot del prebivalstva določenih držav, čeprav tudi v primeru ene države to že drži, Grčije, prestopila tudi mejo med nekimi tipi religije, mišljenja, tako rekoč med nekimi civilizacijskimi tipi. To se do sedaj vsaj 2000 let pravzaprav ni zgodilo, ne glede na vse poizkuse kakršnikoli so že bili združevanja Evrope v preteklosti in to bi bil najbrž res zgodovinski korak .../Nerazumljivo./ In če Slovenija pri tem karkoli pripomore ali naredi nek bistveni prispevek bo to neka velika zasluga. Hočem povedati, nekako položiti na srce slovenskim predsednikom Evrope, da razmišljajo tudi o teh dimenzijah in da se prav temu posveti neka posebna pozornost prav s tega vidika. In če bo Slovenija, kot rečeno, tu naredila nek bistven korak, oziroma EU pod predsedstvom Slovenije naprej, bo to najbrž neka zasluga za velik del časa naprej.
Kar zadeva pa sam program kot program pa pravim, da tu najbrž kaj veliko vplivati niti Slovenija ni mogla, kot posebej še manj pa mi tukaj danes. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Jaz bi samo vnaprej prosil, glede na to, da je čas ministra Rupla zelo omejen, če ste lahko svetniki kar se da racionalni z dolžino svojih izvajanj in formulacij. Besedo ima dr. Golob.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala, predsednik. Spoštovani svetniki, spoštovani minister! Lep pozdrav! Ni vsakič seja Državnega sveta, da jo obišče minister, prav tako ne vsakič minister, ki ima prijazen odnos do Državnega sveta, tako kot se je izrazil gospod minister Rupel. Tukaj se pojavijo tudi ministri, ki četudi ne rečejo, ampak mislijo, sicer pa mislim, da je Državni svet potrebno ukiniti. Minister Rupel kaj takšnega niti ne misli, niti ne reče in je zaželel oziroma napovedal simbolno dobro sodelovanje Vlade in Državnega sveta tudi v prihodnje. Tako se mu tudi mi prijazno zahvalimo, omenimo njegovo trdo delo zadnjih 20 let od članka, ki ga vsi pomnimo, V Bruselj da, vendar ne preko Beograda, pred 20 leti, ki ima sigurno simbolni pomen, da je danes tako Slovenija, kot tudi minister Rupel s svojimi aktivnosti nekako v zenitu. Prof. Rupel je sicer moj sošolec, ampak je s svojim delom dokazal tolerantske dimenzije tako po času vladanja, kot po aktivnosti, pa seveda tudi po prilaganju politični realnosti. Ne glede na to, kot je predsednik rekel, naj bomo kratki, bom zreduciral moje besede na pet aktivnosti, ki jih je minister Rupel omenil.
V petih aktivnosti in v podpoglavjih se vsaj na petih mestih najdejo pojmi kot so: energetika, okolje, Lizbonska strategija, znanje, inovativnost, malo gospodarstvo.
In vsemu temu je skupen pojem "tehnologije" - "tehnos palogos" sta tukaj zajeta v najbolj žlahtnem pomenu, in če bomo to v Sloveniji dvignili in prilagodili evropskim standardom in tudi dejavnosti na tem področju, lahko računamo na večje blagostanje družbe. In tukaj je vloga tudi zunanjega ministrstva, da poskrbi, da se odnos do tehnologije v Sloveniji dvigne - tako z državnimi inštrumenti pospešimo zviševanje dodane vrednosti slovenskih proizvodov in storitev. Tudi to je del evropskih aktivnosti, ki se jih da implementirati na slovensko državo. 6 mesecev bo kmalu minilo. Takrat bo ta mednarodna aktivnost končana. Mi pa iz tega naslova lahko izboljšamo dejavnosti tudi pri nas.
Predlagam, da na to dimenzijo, dragi kolega, ne pozabimo.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Vidim, da gre tukaj za vrsto zanimivih sugestij. Ne toliko za vprašanja.
Besedo ima svetnik dr. Mencinger.

              PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani gospod minister, spoštovani zbor.
Jaz imam dve pripombi, na kateri bi rad slišal odgovor. In sicer. Trdim, da je Lizbonska strategija neke vrste ustavni ""by pass", ki utrjuje demokratični deficit v Evropi. In druga trditev je, da je Lizbonska strategija čisto leporečje; prva iz leta 2000 je propadla, kjer lahko empirično ugotovimo, da nima popolnoma nobene zveze z gospodarsko rastjo.
Do drugih trditev pa se bom omeji. Samo odgovore na te trditve - če so dobre ali slabe.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Vprašam vas, svetnik Otoničar, ali imate tudi vi tako kratko koncizno vprašanje, ali...?
Prosim, izvolite.

              VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegica, kolegi. Spoštovani gospod minister.
Najprej bi se vam zahvalil za predstavitev programa predsedovanja Slovenije v Evropski uniji. Kot vsi vemo je to dogovorjen program, ki je bil narejen že z dogovorom z ostalimi državami. Mislim, da po eni strani ta program ni naključno sestavljen, da so nam določene točke prišle v čas slovenskega predsedovanja. Če omenim samo: pridruževanje in zahodni Balkan. Tako, da jaz mislim, da nam je Evropska unija zaupala te naloge - ker, z dosedanjim delom smo se izkazali, da znamo tudi te stvari dobro peljati.
Moram reči, da pri srečanjih z drugimi parlamenti Evropske unije je veliko pričakovanje, tudi od Slovenije, kako bomo stvari vodili okrog Balkana. Tako, da mislim, da so vsi upi uperjeni tudi v predsedovanje Slovenije Evropski uniji.
Prepričan sem, da bomo tudi mi Državni svet k temu pripomogli, ker kot najbrž veste smo tudi Državni svet v določenih stvareh vključeni z izvedbo predsedovanja Evropski uniji, se pravi na medparlamentarnih srečanjih. Ravno zato bom pa, bom kratek, predlagal Državnemu svetu tudi sklep, da sprejmemo sklep, da v času predsedovanja Republike Slovenije Evropski uniji Vlada Republike Slovenije zagotavlja sprotno in pravočasno obveščanje Državnega sveta Republike Slovenije v vseh tistih vsebinah in dejavnostih, ki izhajajo iz programa slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 28.11.2007. To bi pa prosil zato, ker moram reči, ko se srečujemo s predstavniki tujih parlamentov dobivamo razna vprašanja in da ne bi mi kot navedežni hodili okrog po Evropi bi res prosili, da kar je možno, da te podatke dobimo, da smo seznanjeni, ker najslabše je to, da v bistvu bi nekaj zagovarjali kar ni v skladu z nalogami in programom predsedovanja, ker moram reči ravno sosednje, če rečem balkanske države nas precej oblegajo z raznimi vprašanji, ter so vabljeni kot gostje na ta zasedanja, bi bilo res dobro, da dobimo čim več informacij kaj se okrog tega dogaja, da ne bi prišlo do kakšnega nesporazuma. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. O tej pobudi bomo kasneje glasovali. Sedaj pa vas sprašujem, gospod minister za odgovore svetniku dr. Mencingerju in komentar na priporočila, v kolikor je to mogoče.

              DR. DIMITRIJ RUPEL: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane svetnice, svetniki! Bom poskušal odgovoriti po svojih močeh, za nekatere odgovore bi bil morda boljši kdo drug, recimo kolegica Cotmanova ali pa komisar Spiedla(?), ko gre za socialne zadeve, pa vendarle mislim, da so sugestije gospoda svetnika Semoliča utemeljene. Jaz mislim, da v Evropski uniji je relativno malo govora o proslavah in o blišču in o takšnih zunanjih lepotah, ampak je več govora, vsaj moja izkušnja je takšna, o skrbeh in o težavah in o problemih, to velja tako za zunanjo politiko kot za notranjo politiko, kot za gospodarsko politiko in lahko vam zagotovim, da kar zadeva Slovenijo tu ne bo slabša od drugih držav, ko gre za omenjanje problemov brezposelnosti, ko gre za omenjanje stisk ljudi, ki imajo nizke prihodke in tako naprej, seveda če govorimo o svojih izkušnjah predvsem govorimo o tistih, ki trpijo še huje, katerih življenja so ogrožena, ko govorimo recimo o Bližnjem vzhodu, ko govorimo o Afganistanu, ko govorimo o Keniji, ko govorimo o Pakistanu in tako naprej, so problemi tam še tu pa tam včasih še hujši. Vendar mislim, da je vaše opozorilo na mestu.
Cenim to, kar je kolega Peršak povedal. Vendar bi rad opozoril, da ni čisto res, da bi Slovenija ne imela nobenega vpliva na program predsedovanja oziroma na izbor prednostnih nalog. To, da bomo dajali poseben poudarek širitvi in zahodnemu Balkanu, je, da tako rečem, naš izvirni prispevek k predsedovanju oziroma k Evropski uniji. In če sem še bolj konkreten, Slovenija je tista, ki v razpravah v Evropski uniji največkrat govori o Balkanu, širitvi, o problemih bodisi nerazvitosti bodisi etničnih sporov in tako naprej, in nas imajo za neke vrste strokovnjake na tem področju. Tako da nekaj izvirnega prispevamo.
Kar zadeva medkulturni dialog. Strinjam se, da je strpnost morda samo prvi korak. Zelo pogosto je strpnost zelo važen korak, ker korak nazaj bi pomenil sovražnost in vojno, in je včasih že strpnost velik dosežek. Vendar se strinjam tudi s tem, da je treba, ko govorimo o medkulturnem dialogu, dati poudarek spoštovanju razlik. In primerov za takšno spoštovanje oziroma za potrebo takšnega spoštovanja je v naši bližini zelo veliko; tu mislim na razlike oziroma spore med Srbijo in Albanci, na spore med Palestinci in Židi in tako naprej. To so vprašanja, ki so po moje predvsem v ospredju razmišljanj tistih, ki se udeležujejo medkulturnega dialoga v tem trenutku, ko gre za Evropsko unijo. Seveda, zdaj ne govorim o strokovnih razpravah, strokovnih konferencah, strokovnih publikacijah, ki so lahko bolj specializirane in ki se lahko posvečajo bolj sofisticiranim problemom. Ko gre pa za politiko, pa mislim, da je zelo važno, da vztrajamo pri strpnosti in spoštovanju razlik med narodi, med pripadniki različnih cerkva, ver in tako naprej.
Če sem pravilno razumel kolega Mencingerja, je on pravzaprav govoril najprej o Lizbonski pogodbi, potem pa o Lizbonski strategiji. Mislim, da je obakrat sicer rekel "strategija", ampak sem razumel, da gre v primeru ustavnega "bypassa" za demokratičen deficit, da gre za Lizbonsko pogodbo. No, tu bi lahko s kolegom Mencingerjem začela dolgo razpravo. Jaz mislim, da temu ni tako. Mislim, da je Evropska unija ena najbolj demokratičnih organizacij na svetu. Jaz ne poznam nobene druge organizacije, ki bi omogočala, da članica, ki ima dva milijona prebivalcev, lahko predseduje tako velikemu organizmu, kot je Evropska unija, ki šteje skoraj pol milijarde ljudi. Če stehtate težo glasov, ki jih ima Slovenija v primerjavi z Nemčijo ali drugimi velikimi državami, boste opazili, da je teža slovenskih glasov mnogo večja od teže glasov, recimo, predstavnikov poslancev drugih držav v Evropskem parlamentu. In še bi lahko našteval primere, pravila in ureditev, ki daje prednost majhnim državam in ki, da tako rečem, ukinja ali pa omejuje ali olajšuje demokratični deficit. Skratka, tu se s kolegom Mencingerjem ne strinjam.
Kar pa zadeva Lizbonsko strategijo pa po mojih podatkih Lizbonska strategija je dosegla v doslej odkar deluje 6 milijonov novih delovnih mest, takšen je moj podatek. Jaz nisem tako vešč ekonomist kot je kolega Mencinger, da bi znal s podrobnejšimi argumenti dokazovati pravilnost tega podatka. Vendarle če sam pomislim na Lizbonsko strategijo in na poudarek na izobraževanju, znanju in vsem tistem, kar Lizbonska strategija prinaša, si ne morem misliti, da bi lahko šlo lahko samo za leporečje. Seveda pa bi bila to najbrž lahko to zelo zanimiva razprava.
Jaz se kolegu Golobu zahvaljujem za njegove prijazne besede in si bom to, kar je povedal zapomnil. In seveda ne samo jaz, ampak tudi drugi kolegi, ki nastopajo v svetih, ki se tičejo teme gospodarstva, ki se tičejo tehnologije in tako naprej, lahko takšne nasvete zelo dobro uporabijo. Jaz sem tukaj tisti, ki predstavlja slovensko predsedovanje pred tem visokim zborom, ampak morate vedeti, da s Svetom EU predsedujejo tudi drugi ministri, ne samo zunanji minister in morda drugi še bolj lahko uporabijo nasvete, ki so bili pravkar izrečeni.
Kar zadeva razpravo kolega Otoničarja, se zavezujem, da bo z naše strani, s strani zunanjega ministrstva vedno na razpolago primerna informacija za potrebe Državnega sveta. Če jaz ne bom utegnil bo prišel nekdo drug namesto mene. In tudi sam si želim, kot je bilo povedano, čim bolj tesno sodelovanje med Državnim svetom in Vlado oziroma sedanjim predsedstvom EU. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod minister. Svetnik dr. Mencinger želi ponovno besedo za kratko intervenco, predpostavljam.

              PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Imam dve repliki, kar se tiče pogodbe. Jaz pravim, da utrjuje demokratični deficit, ker se izogiba kakršnim koli referendumov po vseh državah in to .../Nerazumljivo./
Kar se tiče strategije, strategija ni ustvarila nobenega delovnega mesta. Ravno to, da je propadla je pravzaprav ustvarilo milijone delovnih mest, ker če ne bi tehnološki napredek izrinil in je zelo jasno, Evropa se sploh ni držala tistih deležev, izdatkov za znanost, ki jih je najavila, ampak gre daleč v drugo smet, tako da to ne drži. 6 milijonov delovnih mest ima več opraviti s sezuvanjem čevljem na letališčih, kjer se generirajo nova delovna mesta kontrolorjev bolj kot strategijo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mislim, da to prispeva k različnosti mnenj. To nas tudi krepi.
Jaz se zahvaljujem vsem sodelujočim, predvsem ministru. Hvala lepa. In ugotavljam, da je Državni svet se seznanil s programom slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije in zato predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: V času predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije, Vlada Republike Slovenije zagotavlja sprotno in pravočasno obveščanje državnega sveta Republike Slovenije o vseh tistih vsebinah in dejavnostih, ki izhajajo iz programa slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 28.11.2007. Med tem so nas zapustili predstavniki Vlade, ki se jim postfestno zahvaljujem za njihovo sodelovanje.
Prehajamo na ugotavljanje prisotnosti. Ugotovimo prisotnost! (33 prisotnih.)
Kdo je za? (33 članov.) Kdo je proti? ( članov.) Vzdržani? ( članov.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet s 33. glasovi.
Med nami pozdravljam tudi gospoda poslanca Antona Kokalja. Vas pa moram opozoriti, da bo vaša točka na sporedu nekoliko kasneje, ker smo dnevni red prilagodili tako, mislim kot je bilo prvotno predvideno, bo vaša točka na sporedu. Mi smo na prvo mesto na željo ministra Rupla uvrstili njegov prispevek, ker je vezan na sestanek. Tako, da ste dobrodošli, ampak te naše točke bodo vzele tudi določen čas. Še enkrat vas lepo pozdravljam!

              Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 1. SEJE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODOBRITEV ZAPISNIKA 1. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE. Torej ta zapisnik, 1. seje, ste prejeli z elektronsko pošto, 21. decembra. Na podlagi tretjega odstavka 72. člena Poslovnika nisem prejel nobene pisne pripombe in predlagam, da o zapisniku 1. seje glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (33 prisotnih.)
Kdo je za? (31 članov.)
Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (1 članov.)
Ugotavljam, da je zapisnik seje Državnega sveta Republike Slovenije sprejet.
Prehajamo na ugotavljanje oziroma v zvezi s prvim zapisnikom 1. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije. Pisnih pripomb nisem prejel, zato predlagam, da glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! Bomo morali ponoviti, ker nekaj ni v redu. Še enkrat prosim, da pritisnete prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za? (32 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (1 član.)

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE DRŽAVNIH SVETNIKOV.
Po elektronski pošti ste dne 8.1.2008 prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca glede ukrepov za povračila nezakonito izplačanih ali dodeljenih javnih sredstev. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Ni potrebno. Želi kdo drug besedo? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marjana Klemenca in predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za finance, da vprašanja proučita in nanje odgovorita. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! 28 prisotnih.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo prot? (Nihče.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Po elektronski pošti ste 8. januarja prejeli vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba glede dimnikarskih storitev. Ali želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite.

              DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Tako kot smo državni svetniki razpeti med velike teme, ki so bile prej na sceni, tako imamo delo tudi s problemi, ki se nanašajo na delovanje dimnikarstva. Tukaj je razkorak med tistim kako bi moralo biti, pa kakor je, zelo velik. Zato so pristopile k delu civilne skupine, podprte s stroko, in ugotovile stanje tako, kot je. Ker se na aktivnosti od baze proti ministrstvu oziroma koncesionarju, to so dimnikarske združbe, in koncendentu, to je MOP, premalo dogaja, so se te strukture obrnile na Državni svet, v tem primeru name, da povprašamo ministrstvo, kako in kaj. Obrazložitev je na široko napisana, tako da je tu ne bom razvijal. Čakamo, da ministrstvo razmisli o tem, kar tu piše, nam odgovori in po možnosti izboljša nivo dela na celotni fronti dimnikarstva. Prosim za vašo podporo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, svetnik dr. Golob. Želi še kdo besedo? Sicer prehajamo na odločanje.      Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Najprej ugotavljamo prisotnost. Prosim, da se prijavite. (23 prisotnih.) Je bilo prehitro? Bomo ponovili, čeprav ne vpliva kasneje, število glasov je pač tako, kot boste... Tako da lahko po mojem mnenju kar nadaljujemo. Glasujemo.
Kdo podpira sklep? (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Po elektronski pošti ste 8. januarja dobili tudi vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede zaščite vodnih virov Blatnik in Brezovica. Ali želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? (Ni potrebno.) Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. (26 prisotnih.)
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Iste dne, 8. januarja, ste prejeli vprašanje državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja, predsedniku Državnega sveta, glede imenovanja sekretarja Državnega sveta.
Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Se opravičujem za trenutek, ker se je to vprašanje nekam... Vprašanje terja morda nek odgovor. Jaz bi začel s pojasnilom na koncu. V tistem delu, ko svetnik dr. Mencinger sprašuje. "Po mojem zagotovilu, da si bo podobno, kot prejšnji predsednik gospod Sušnik, da si bom tudi jaz prizadeval za delovanje Državnega sveta, ki ne bo podrejeno  interesom strank." Svetnik dr. Mencinger jaz to zagotavljam, da kolikor je od mene odvisno, delovanje Državnega sveta ne bo potrjeno interesom strank. Bo pa zopet, kolikor je od mene odvisno, delovanje Državnega sveta upoštevalo stališča strank, list, interesnih skupin in civilne družbe. Sam, okrog ozadja po katerem dr. Mencinger sprašujete, lahko pojasnim naslednje: da je ozadje podano v Poslovniku Državnega sveta, ki predvideva, da izvoljeni predsednik Državnega sveta predlaga v imenovanje sekretarja po svoji presoji. Jaz sem kriterije, torej sodila te presoje napovedal v svojem predstavitvenem govoru in sem jim bil tudi zvest, po posvetu s kandidati. Kandidata, ki sta bila takrat možna sta bila dva - gospod Primož Hainz in gospod Marjan Maučec. Glede na to, da sem imel pred seboj dve kvalitetni možnosti, se nisem odločil, da bi ta postopek bilo potrebno odlagati, in sem se po krajšem posvetu odločil, da predlagam za sekretarja Državnega sveta gospoda Marjana Maučeca. Gospod Marjan Maučec je po postopku, ki smo ga peljali demokratično in po korakih, ki so odprli tudi možnost tajnega glasovanja, ki ni bila podprta, torej kandidat Maučec je dobil 25 glasov, kar pomeni prepričljivo večino članov Državnega sveta in menim, da mu je bilo s tem izražena bistveno širša podpora, kot pa bi bila tista podpora, če bi nekdo štel recimo ozko podporo nekih ožjih skupin. Šlo je za široko podporo tej kandidaturi. Jaz lahko še toliko dodam, da sem se v dosedanjem delovanju prepričal o tem, da je bila odločitev pametna, in da bomo tudi ob tvorni vključitvi gospoda Primoža Heinza kot namestnika sekretarja, lahko dobro delali tudi v prihodnje.
Tisti del citiranih domnev, ki pa govori o kupčijah, pa odločno zavračam. Težko tudi razumem kaj je tukaj bilo mišljeno pod "kupčija". Tukaj so možne različne interpretacije in upam, da stil našega komuniciranja ne bo v Državnem svetu Republike Slovenije šel v tej smeri naprej. Toliko vam jaz znam odgovoriti na vaše vprašanje, svetnik dr. Mencinger.
Hvala lepa.
Če nadaljujemo. Po elektronski pošti ste 8. januarja dobili tudi pobudo Državnih svetnikov, prof. dr. Janvita Goloba in prof. dr. Jožeta Mencingerja, glede udeleževanja državnih svetnikov na slavnostnih sejah Državnega zbora. Ali želita predlagatelja podati še dodatno obrazložitev? Če ne, vsi smo prebrali. Hvala lepa.
Prehajamo potem na odločanje. In sicer o sklepu... Seveda, svetnik Šuštaršič, izvolite.

BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bi rad poudaril, da je to načelno vprašanje, ki se že dalj časa dogaja oziroma od same ustanovitve mislim, da je situacija resnično deplasirana, da državni svetniki smo na balkonu. Jaz sem v teh primerih zadnjih državnih proslav postavil načelno vprašanje državnemu protokolu in sem zavrnil možnost, da me v skladu z afriško kulturo nosijo na balkon. Zadevo so proučili in v skladu s soglasjem Državnega zbora so vam omogočili, da sem dostojanstveno sodeloval v odboru. Jaz osebno ne vidim nobenega razloga, da se to uredi tudi za ostale državnega svetnike. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za dodatno obrazložitev. Želi še kdo o tem podati svoje mnenje? Sicer prehajamo na odločanje. Najprej ugotavljamo prisotnost! 29 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Po elektronski pošti 8. januarja 2008 smo dobili tudi pobudo državnih svetnikov prof. dr. Janvita Goloba in prof. dr. Jože Mencingerja glede prodaje državnega premoženja. Želite tu podati obrazložitev? Ne. Želi kdo drug razpravljati o tem vprašanju? Če ne, prehajamo na odločanje o sklepu, ki se glasi: Državni svet ponovno poziva Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije, da proučita pobudo Državnega sveta o prodajah državnega premoženja. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! 30 prisotnih.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
8. januarja smo dobili tudi pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede meje s Hrvaško. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Prosim, gospod Otoničar.

              VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Kot vidimo Republika Hrvaška je kljub nekaterim zagotovilom, da s 1.1. ekološka ribolovna cona za Slovenijo in Italijo ne bo veljala se je to uresničilo. Tudi Državni svet je imel na dnevnem redu, pa smo umaknili, resolucijo o meji s Hrvaško. Mislim, da bi bil skrajni čas, da začne Slovenija ne glede na predsedovanje in ostale zadeve, da Državni zbor sprejme to resolucijo, seveda, po razpravi in da se to resolucijo sprejme. Problemi so tekoči. Nihče ne ve, niti noče ali si ne upa zagotoviti slovenskim ribičem do kje lahko lovijo. Na vprašanje pred tednom, do kje slovenski ribič lovi in do kje kontrolira slovenska policija mejo se je temu odgovoru izognil. Slovenija ne ve pri čem je. In če ne bo sprejela te deklaracije o meji s Hrvaško. Mislim, da bodo Hrvati nadaljevali s temi postopki. Tu bomo nek argument imeli in tudi naši pogajalci, katerikoli že bodo, se bodo pogajali pred kakšnimi arbitražnimi komisijami ali ne vem kom, bodo imeli neko podlago, da pri tem vztrajamo. Kot vidimo, tudi po tistem, ko je, se mi zdi, 7. junija poslanec, gospod Bajc, to umaknil, so bila neka zagotovila, da Hrvaška ne bo posegala po teh zadevah. Ugotovili smo, da je Hrvaška prodajala celo zemljišča v lasti Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč. In čeprav je slovenska diplomacija na te stvari opozarjala, so delali po svoje. Mislim, da se mora to enkrat končati. Ne iskati spet izgovora, ni še ustanovljen hrvaški parlament, ni ustanovljena hrvaška vlada, potem imamo mi čez 6 mesecev spet volitve in se bo stvar zavlekla. Tako da mislim, da sprejmimo ta sklep, kot ste ga dobili pismeno, in pozovemo Državni zbor, da v tej zadevi nekaj stori. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, svetnik Otoničar. Želi še kdo besedo? Se opravičujem, prvi se je javil gospod Šuštaršič, potem dobi besedo dr. Mencinger. Izvolite, svetnik Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Torej, meni so objektivne okoliščine preprečile, da bi se prepričal v uradnih dokumentih, ampak po spominu sodeč bi trdil ta trenutek, da je Slovenija tudi razglasila neko ekološko cono. In me v tej zvezi enostavno zanima, če je Slovenija razglasila, zakaj ne parira s svojo cono. Seveda ne mislim, da bi moral iz tega nastati nek spopad, vendar bo na koncu verjetno o teh zadevah odločala pragmatična politika v Bruslju, ki pa bo, če ne bo imela primerne opore v slovenskih argumentih, pač odločila tako, da najverjetneje mi ne bomo odnesli ravno cele kože. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Svetnik dr. Mencinger.

              DR. JOŽE MENCINGER: Jaz imam pa čisto praktično vprašanje. Za koga naj bi pa ta ekološko-ribolovna cona veljala, razen za Italijo in Slovenijo, saj drugega nobenega ni v Jadranu, to je jasno. Poleg tega razumem stališče Hrvaške, Italijani jim polovijo 80% rib. Tisti dve naši ladji, ki bi jih, mimogrede, lahko pobarvali, preden bi jih kazali na televiziji, pa pravzaprav ne moreta nobenih rib poloviti. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, izvolite repliko, gospod Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Tako kot osebno vidim stvari, seveda ni problem v teh dveh ribiških ladjah, temveč v končnem določanju slovensko-hrvaške meje. In mislim, da je tu problem zadeve.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima svetnik Branimir Štrukelj.

BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz sem nov v Državnem svetu, zato mi oprostite, če bom postavil neko naivno vprašanje. Ali ima smisel, da Državni svet poziva en del poslancev v Državnem zboru, ki nekaj predlaga naj to sprejme Državni zbor? Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za izraženi pomislek. Želi še kdo besedo? Če ne, bi mogoče prosil... Se opravičujem. Gospod Lampret.

              JERNEJ LAMPRET: Dober dan! Lep pozdrav predsednik in vsi ostali! Meni se pojavlja vprašanje, ko se pojavljajo nekatera vprašanja, nekatera vprašanja so tematsko tako globoka, da se jaz preprosto z nekim kratkim dopisom ne morem odločati ali za, ali proti. In da mi bo potem nekdo rekel, ja, saj si bil proti, saj si bil za, je pa to preveč. Zato mislim, da so nekatera vprašanja vsebinsko pregloboka za hitre odgovore brez razprave, brez poteka nekih vsebinskih razprav. Poglejte, jaz sem župan, imam nešteto vprašanj. Ali želite, da imam, tamle vidim gospod Dragar tamle tudi, ali želite, da imam naslednjič toliko vprašanj na mizi, ki jih bomo postavljali resornim ministrstvom? To so čisto načelna vprašanja. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Mogoče jaz proceduralno odgovorim. Državni svet je za to, da postavlja vprašanja. Poskušali bomo vedno gledati, da so ta vprašanja čim bolj tehtna, pomembna, ne obrobna. Meni osebno se zdi, da je to vprašanje dokaj tehtno, vendar mi o ničemer ne odločamo. Gre v tem smislu, tako kot smo konstituirani, za pobudo, za resen razmislek Državnega zbora o resnem vprašanju. O tem se tukaj pogovarjamo. Izvolite, gospod Otoničar.

              VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Del je že predsednik odgovoril kar se tiče pobude. Spomnil bi, da Hrvaška, ko je sprejela to s podzakonskim aktom, vrisala kje je mejna črta Piranskega zaliva. Sedaj se res nihče ne upa čez to črto, ker ne vemo kaj se bo zgodilo. Mislim, da bi to stvar Slovenija delati ne glede na okoliščine o katerih so se pogovarjali, ker je bilo tudi v lanskem letu, ko so se stvari začele dogajati, ko naj bi se ta resolucija sprejela, ni bile odprte niti razprave. Mislim, da bo čas, da to storimo, nimamo kaj dosti čakati. Je pa še nekaj, kot jih je tudi EU opozorila, sicer Hrvatje trdijo, da je bil to zapisnik, ampak EU, katere člani smo, ne glede na to ali smo samo Slovenija in Italija, smo EU. In EU jih tudi opozarja na te zadeve. Mi pa nimamo osnovnega akta kako bomo te stvari peljali. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaša pojasnila, gospod Otoničar. Želi še kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje o sklepu, in sicer sklep se glasi: Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja. Državni svetu ugotavlja, da so razmere v zvezi s slovensko-hrvaško mejo po uveljavitvi hrvaškega ZERP s 1. januarjem 2008 resne in zaskrbljujoče zato naj, prvič, Državni zbor nemudoma obravnava in sprejme predlog Resolucije o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki jo je v Državnem zboru vložila skupina poslancev, prvo podpisani Josip Bajc, z dne 10.7.2006.
Drugič. Državni zbor od Vlade Republike Slovenije zahteva, da izvede vzpostavitev stanja na meji z Republiko Hrvaško, kakršna je bila na dan 25.6.1991.
Tretjič. Državni zbor določi novo strategijo v zvezi z določitvijo Državne meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (30 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (15 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Vzdržani? (6 članov.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Za vprašanja, na katera po preteku 30-dnevnega roka, še nismo prejeli odgovore, bomo poslali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe. In s tem zaključujem točko pobude in vprašanja svetnikov.

              Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - SODELOVANJE MED DRŽAVNIM ZBOROM REPUBLIKE SLOVENIJE IN DRŽAVNIM SVETOM REPUBLIKE SLOVENIJE V ČASU PREDSEDOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE SVETU EVROPSKE UNIJE. Med nami je poslanec gospod Kokalj, predsednik Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije. In ga vabim, da predstavi sodelovanje med Državnim zborom in Državnim svetom v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Izvolite.

              ANTON KOKALJ: Spoštovani svetniki! Najprej iskrene čestitke ob izvolitvi v začetku mandata in tudi uspešno leto 2008. ž
Sam bom predstavil sodelovanje med Državnim zborom in Državnim svetom oziroma sam sporazum, ki je pravzaprav nastal na podlagi sodelovanja dosedanjega, med Državnim zborom in Državnim svetom na področju našega odbora. Glede na to, da je konferenca odborov za zadeve Evropske unije edino formalno, edina formalna oblika dela parlamentov v okviru evropskih institucij, je verjetno tudi razlog, da se je samo na tem področju sedaj to sodelovanje v praksi uveljavljajo. Že na začetku mandata Državnega zbora, ko je naš odbor začel pravzaprav polnokrvno delati, smo se dogovorili za pravila igre, ki so sedaj tudi zapisana v tem sporazumu. V skladu z dosedanjo prakso in upoštevaje 1. točko 4. člena Poslovnika konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve, na srečanju predsednikov odborov, slovensko delegacijo zastopata predsednik delovnega telesa Državnega zbora in predsednik delovnega telesa Državnega sveta. Na zasedanju konference pa je slovenska nacionalna  delegacija sestavljena po načelu 4 plus 2. Tako jo sestavljajo štirje poslanci Državnega zbora in dva državna svetnika. V želji, da bi to vedno usklajeno in dobro sodelovanje med obema domovoma zakonodajnega telesa nemoteno potekalo tudi v času slovenskega predsedovanja, Svet Evropske unije, je bil 23. oktobra 2007 sprejet dogovor o sodelovanju Državnega zbora in Državnega sveta pri usmerjanju aktivnosti v času priprav na predsedovanje in v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. V njem sta se predsednik Državnega zbora France Cukjati, dr. med., in predsednik Državnega sveta Janez Sušnik, zavezala k medsebojnemu obveščanju in usmerjanju aktivnosti, ki so povezane s srečanji predsednikov odborov nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije in držav kandidatk, s skupnimi medparlamentarnimi srečanji ter s skupnimi srečanji delovnih teles.
Dogovor prav tako vsebuje natančna navodila, ki se jih je pri obveščanju in usmerjanju aktivnosti potrebno držati. Med predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije bosta v Državnem zboru s področja pristojnosti odbora za zadeve Evropske unije in sorodnega pristojnega delovnega telesa v Državnem svetu organizirana dva dogodka; 17. in 18. februar bo v Ljubljani potekalo srečanje predsednikov parlamentarnih odborov za evropske zadeve in predsedniške trojke konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve, od 7. do 8. maja 2008 pa bo potekalo 39. redno srečanje cosaca, to je konferenca odborov za zadeve Evropske unije vseh držav članic in evropskega parlamenta na Brdu pri Kranju. Ob tem lahko menim, da so bila vabila na prvo od obeh srečanj podpisana s strani obeh predsednikov delovnih teles do sedaj, seveda s strani gospoda Otoničarja na vaši strani in odposlana, skupaj pa je bil usklajen in pripravljen tudi program samega dogodka, se pravi prvi dogodek, ki bo februarja za ta dogodek je dnevni red usklajen, aktivnosti obeh predstavnikov so usklajene, midva sva vzela za model približno nemški način predsedovanja med obema domovoma in jaz mislim, da je v tem smislu tudi pripravljen osnutek tudi za majsko srečanje, torej Državni svet, Državni zbor sta vključena tudi pri dogodkih pri vodenju posameznih točk, pri razpravah tudi pri sprejemih v razmerju 2:1. Glede na to, da so včasih pravne razlage glede statusa Državnega sveta na relaciji Državnega zbora različne smo to situacijo mi razčistili na začetku našega mandata in do sedaj jaz moram reči, da je bilo sodelovanje dobro in ni bilo nobenih problemov in mislim, da je ta sporazum tudi korekten in odraža dosedanjo prakso na nivoju teh dveh odborov. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod poslanec Kokalj. Želi kdo besedo? Svetnik Otoničar, izvolite.

              VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. No, moj predhodnik kolega Kokalj je že v bistvu povedal kako to sodeluje in ob tej priliki bi se mu tudi zahvalil za sodelovanje med njegovo komisijo in pa komisijo za mednarodne odnose in odborom njegovim in pa Komisijo za mednarodne odnose in evropske zadeve pri Državnem svetu. Jaz si želim, da bi tudi druge komisije delale na tak način v povezavi z Državnim zborom. Na tem srečanju, mislim na sestanku in potem tudi iz same pogodbe sledi, da lahko tudi drugi odbori sodelujejo na teh srečanjih, se pravi, če vam lahko datumsko povem, ker najbrž tega podatka nimate in bomo mogli to še urediti, da bo 21. januarja srečanje predstavnikov Odbora za gospodarstvo ter Odbora za okolje in prostor, se pravi, da bodo tudi ti predstavniki odborov povabljeni v ta srečanja, katera se bodo dogajala v Sloveniji.
Potem, kot je kolega Kokalj povedal, 17. in 18. februarja bo ta "mali" Cosac, mu mi pravimo. Potem 3. marca bo srečanje predstavnikov odborov za obrambo. To sicer mi, ne vem, noben odbor ne pokriva. Potem, 17. in 18. marca - srečanje predstavnikov odborov za zunanjo politiko. Tukaj je spet vključena Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Potem, 14. aprila - srečanje predstavnikov odborov za kulturo, šolstvo in šport. To mi imamo odbore. Potem, kot je že kolega Kokalj rekel, 7. in 8. maja bo ta Konferenca veliki Cosac na Brdu in 2. in 3. junija bo srečanje predstavnikov odborov za kmetijstvo.
Zdaj je še čas, da nekako tudi predsedniki odborov naših komisij stopijo v kontakt s predstavniki komisij odborov Državnega zbora, da se poskušajo dogovoriti za ustrezno sodelovanje. Moram reči, da ta praksa, ki jo ima Odbor za evropske zadeve in Komisija za evropske zadeve, dobro poteka. Bil bi tudi neka podlaga za nadaljnje sodelovanje. Tudi strokovne službe zelo dobro medsebojno sodelujejo, se povezujejo. Tako, da mislim, da bi tudi Državni svet nekak pripomogel k čim boljšemu sodelovanju in organiziranju tega predsedovanja Evropski uniji. In da se tudi ponese, še bolj kot do sedaj, ime Državnega sveta Republike Slovenije. Mislim, da v tem času delovanja naših dveh komisij, da smo marsikatero stvar tudi uskladili, tudi na področju parlamentarnih sestankov. Uspeh je tudi, da ima večjo, kar se tiče Cosaca, da imajo večjo veljavo tudi parlamenti pri odločanju v zakonodajnem postopku Evropske unije. V zadnji Lizbonski pogodbi.
Tako, da ta srečanja in to sodelovanje ni za zanemariti. Prepričan sem, da boste tudi ostali poskušali te stike, na podlagi te pogodbe in dogovora uskladiti.
Še enkrat bi se zahvalil predsedniku Odbora za evropske zadeve, gospodu Kokalju za korektno sodelovanje med našima komisijama in nenazadnje tudi z Državnim svetom.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Če ne.
Ugotavljam, da se je Državni svet seznanil s sodelovanjem z Državnim zborom in Državnim svetom v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije, in se gospodu Antonu Kokalju zahvaljujem za predstavitev.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU NENOMINIRANEGA KAPITALA ZAVAROVALNIC, ZAKONODAJNA INICIATIVA.
Na pobudo državnega svetnika Branka Majesa za sprejem predloga zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic ste prejeli na klop. Pobudo je obravnavala Interesna skupina lokalnih interesov.

              Poročilo interesne skupine s predlogom za razširitev dnevnega reda 2. seje ste prejeli na klop. Tudi predlog sklepa ste prejeli na klop. Eventualne amandmaje prosim, da vlagate v pisni obliki. Sprašujem predlagatelja pobude gospoda Branka Majesa, če želi podati obrazložitev svojega predloga? Izvolite, gospod Majes.

              BRANKO MAJES: Gospod predsednik, spoštovana kolegica, kolegi! Jaz se opravičujem, ker ste dobili večina vas danes na mizo pobudo za sprejem zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic. K pobudi me je vodila predvsem kontinuiteta dela Državnega sveta, pravni vidik, ekonomski in socialni vidik. V prejšnjem mandatu, v prejšnjem sklicu Državnega sveta se je Državni svet srečal s problematiko lastninskega preoblikovanja zavarovalnic s predlogom zakona o spremembah tega zakona, ki ga je 11. septembra leta 2007 sprejel Državni zbor. Na ta zakon se je Državni svet odločil z vetom in odzval s pobudami, ki so šle predvsem v to smer, kot jo navajam v predlogu zakona oziroma še v eno smer, kjer naj bi bili upravičenci za ta kapital tisti, ki so bili zavarovanci v letu 1990. S strani vlade in njenih organov smo dobili na komisiji na Državnem svetu večkrat pojasnilo, da je praktično nemogoče izbrskati teh 750.000 upravičencev, ki jih je posebna komisija, ki jo je imenovala Vlada Republike Slovenije v letu 2005 in je pripravila poročilo v letu 2006 jo imenovala, ker da ni evidenc in da bi bilo tudi s pravnega vidika glede na tisti, ki žal niso več živi, problematično in da bi takšno ugotavljanje teh upravičencev trajalo lahko tudi več 10 let. Ker je Državni zbor ponovno sprejel zakon, na katerega je bil izglasovan veto, je bila v Državnem svetu dana pobuda za referendum, ki ga je Državni zbor obravnaval in referendumsko vprašanje se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 11. septembra 2007. Vsi poznate izid referenduma, 71,12% volivcev je bilo proti takšnemu sprejetju, udeležba je bila pa na srečo dosti velika, ker so istočasno potekale tudi predsedniške volitve. Kaj ni bilo sprejemljivo za volivce v tem zakonu? Za volivce ni bilo sprejemljivo, da se črtata 6. in 7. člen zakona, ki ga je vlada želela nadomestiti, da se delnice zavarovalnice Triglav enostavno prenesejo na kapitalsko družbo. Zakaj v Državnem svetu nismo soglašali s takšno odločitvijo?
Predvsem zaradi slabih izkušenj v preteklosti, pa ne samo te Vlade, ki je trenutno na oblasti, tudi prejšnjih vlad, kjer se je v kapitalski družbi in v slovenski odškodninski družbi dogajalo, da so bile dvomljive, sporne in včasih čudne odločitve o odprodaji posameznih deležev družb ali drugega premoženja.
Državni svet je jasno nakazal rešitve Državnemu zboru, ki jih pa Državni zbor ni upošteval in tudi iz javnih medijev lahko razberemo in vidimo kakšen je baje predlog vladnega Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Temeljni cilj tega zakona, ki ga predlagam je zaključiti lastninsko preoblikovanje zavarovalnic, zagotoviti učinkovito upravljanje z lastniškim deležem zavarovalnice Triglav ter hkrati zagotoviti upravičenja iz odpravljanja tega kapitala čim širšemu krogu sicer individualno nedoločljivih zavarovancev pravne predhodnice zavarovalnice Triglav. V samem zakonu vidite, da je predlog, da se lastništvo prenese na ZPIZ, se pravi na pokojninsko blagajno, kjer bi v tem trenutku bilo cca 700.000 državljanov upravičenih in imeli korist od tega zakona, v perspektivi pa kompletna Slovenija oziroma vsi njeni državljani, kajti s časoma bomo vsi tudi deležni pokojninske blagajne. V tem zakonu so poglavitne rešitve, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije postane zakoniti imetnik delnic, ki so prenesene na kapitalsko družbo kot dosedanjo upravičenko, vendar brez pravice za odprodajo. Kapitalska družba bi v imenu in za račun zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravljala z delnicami oziroma premoženjem, ki izvira iz razpolaganja z delnicami, razpolaganje z delnicami s strani sveta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se lahko izvede tudi na obrazložen predlog kapitalske družbe, se pravi, da ne bi ovirali kakršnihkoli povezav kapitalskih, če so te upravičene in sredstva iz.../nerazumljivo./.. delnic se lahko namenijo le za nadaljnje upravljanje s premoženjem in za druge naložbe za polnjenje pokojninske blagajne. Sam zakon nima za proračun nobenih finančnih posledic, ker gre samo za preknjižbo lastništva, druge posledice, ki jih pa zakon prinaša so pa da se dokončno zaključi proces lastninskega preoblikovanja zavarovalnic. Omenil sem še ekonomski vidik, ekonomski vidik je predvsem ta, da se zagotovi polnjenje blagajne na dolgi rok, se pravi, da ne gre za enkratno odprodajo, ampak gre za dolgoročno naložbo, ki prinaša dividendo v pokojninsko blagajno in pa socialni vidik v primeru kreditne banke Maribor, ste videli, da sej prijavilo 110 tisoč državljanov Republike Slovenije, ki so želeli kupiti delnice. Se pravi, da gre samo za 110 tisoč državljanov, ki so imeli poleg pravice tudi kapital. V tem primeru ni potrebnega kapitala in v tem trenutku zagotovimo udeležbo 700 tisoč državljanom, v perspektivi pa vseh dva milijona prebivalcem Republike Slovenije. Čeprav sem bil pozen s predlogom, upam, da je zakon tako kratek in tako jasen, da vam ne bo delalo težav pri odločitvi za podporo tej pobudi, in vas seveda naprošam, da podprete predlagani zakon. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, svetnik, gospod Majes. Želi vodja Interesne skupine lokalnih interesov obrazložiti stališče interesne skupine? Gospod Ozimič.

              MILAN OZIMIČ: Interesna skupina je obravnavala to pobudo in se pravzaprav opredelila samo do tega, da se dnevni red razširi s to točko, ostala razprava pa bo potekala v okviru te točke. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik /vodja-?/ Interesne skupine lokalnih interesov. Želijo besedo predstavniki ostalih interesnih skupin? Izvolite, gospod svetnik Ščernjavič.

              DRAGO ŠČERNJAVIČ: Spoštovani zbor! Postavil bi samo eno vprašanje. V preteklosti je pri enem od zakonov o lastninjenju zavarovalnice leta 2002 - to je bilo obdobje, ko je bil finančni minister Rop, predsednica uprave še Klemenčičeva - prišla v Državni zbor na našo pobudo določba, da se 5% nenominiranega družbenega kapitala pri lastninjenju zavarovalnice nameni za delavce, torej zaposlene v zavarovalnici in za delnice, za zamenjavo certifikatov z delnicami. Vendar je potem tisti zakon na Ustavnem sodišču padel. Sam sem bil tudi tedaj pri razpravi na Ustavnem sodišču. Zdaj bi vprašal, gospod Majes, pa tudi predhodnike - sicer podpiram ta zakon -, zakaj, kako to, da so zaposleni delavci v zavarovalnicah iz tega izločeni. Delavci v zavarovalnicah niso dobili - torej, govorim o delavcih po kolektivnih pogodbah - niti ene delnice. In se mi zdi neumestno, da se to ni upoštevalo in zaposlene enakovredno vključilo v to notranje lastninjenje oziroma da bi iz tega nenominiranega družbenega kapitala, saj so oni tudi gospodarili, delali, upravljali s svojim živim delom, to vrednost nadgrajevali, so pa izključeni. Skratka, to sprašujem. In kakšne so možnosti - zakon sicer podpiram -, da bi tudi zaposleni imeli to možnost, da bi se del nenominiranega družbenega kapitala namenil tudi za to notranje delavsko lastništvo, delničarstvo. Celo predlagal sem, vsaj v preteklosti, ker vem, kakšna je bila vrednost po bilancah nepremičnine, konkretno Zavarovalnice Triglav, da bi enostavno, če bi se tiste nepremičnine, zlasti počitniške kapacitete, olastninile, to bila taka vrednost, da bi se lahko na podlagi te vrednosti izvedlo notranje lastninjenje. Skratka, sprašujem, kaj se še da narediti v tem trenutku. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod, svetnik Ščernjavič.
Ima še predstavnik kakšne druge interesne skupine željo po obrazložitvi? Če ne, bi, če želite svetnik Majes obrazložitev?
Morda, preden vi pristopite; iz svojega skromnega poznavanja tega področja, jaz lahko samo kot uvod povem, da je situacija bank in zavarovalnic v našem sistemu bila vseskozi specifična, ker niso imele poslovnega sklada, kot je bil formiran v organizacijah združenega dela iz prejšnjega sistema. Kot je meni poznano je to lahko temeljni razlog za to specifično situacijo. Ampak verjetno bo kolega svetnik Majes natančneje pojasnil zadevo.

              BRANKO MAJES: Jaz sem v uvodu dejal, da sem sledil pravnik vidik in naletel sem na zakon iz leta 2002, potem na spremembo oziroma odločbo Ustavnega sodišča in na predlog spremembe tega zakona iz leta 2002 v letu 2007. Jaz za to pobudo za zaposlene za nazaj ne vem, nisem vedel in zaradi tega je tudi nisem v predlogu mogel upoštevati. Sem pa za tisto, s čimer sem bil seznanjen tekom delovanja v prejšnjem mandatu Državnega sveta, vse upošteval in mislim, da so vaši predlogi in vaše pobude, kot so bile dane, da so tudi s tem zakonom zapopadene.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želijo drugi svetniki razpravljati o predlogu?
Izvolite, svetnik Rudi Cipot.

              RUDI CIPOT: Spoštovani predsednik. Spoštovani svetniki.
V zvezi s to materijo, moram reči tako, da Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga predlagatelj tukaj citira, je dejansko izključil zaposlene. Tako, da tudi v sami izvedbi oziroma v dopolnitvi besedila, ki je sedaj pred nami, ni bilo možno te vsebine obravnavati.
Kot veste je zavarovalnica bila v času lastninskega preoblikovanja s tem zakonom dejansko postavljena v dvojno delitev. Ena je šla na takoimenovane pravne osebe, ki se je na nek način preko odškodninske družbe tudi izvedlo. Vendar izvajanje tega zakonskega določila je bilo zelo počasno in mislim, da tudi ne dovolj učinkovito. Drugi del pa je zagotavljal fizičnim osebam, ki so prav tako oblikovale Poslovni sklad Zavarovalnice Triglav po enakih kriterijih, kot pravne osebe, da se za fizične osebe napravi poseben izvedbeni predpis v roku 12-ih mesecev po sprejemu zakona. Tega predpisa, ne prejšnja, ne sedanja vlada nista bili sposobni pripraviti in mislim, da je zaradi tega zadeva mirovala vse do trenutka, ko se je prebudil dejansko prejšnji Državni svet in dokaj učinkovito speljal dokaj učinkovito.
Jaz tistim, ki so se na tem področju aktivno vključevali lahko za njihovo izvedbo čestitam. Mislim, da Državni svet zdaj tudi ne bi smel izpustiti iz rok svoje iniciative, ki je v tem predlogu in tej pobudi zakona danes pred nami. Namreč, če nekaj komisij, ki so o tej tvarini že razpravljale, ni imelo toliko sposobnosti in znanja, da bi pripravile kakršnekoli kriterije. Namreč, enostaven kriterij bi bil samo ta, da bi se pogledalo zavarovance na letu devet, deset, ugotovilo kdo so bili ti zavarovanci zavarovalne skupnosti Triglav, ko se je ta preoblikovala v delniško družbo in po principih demiotoalizacije enostavno a ... delnic ali pa pokojninske bone, kot je bilo tudi prvotno zamišljeno, dejansko na te fizične osebe prenesli. Ker leta 1990 je bila, lahko rečem, v slovenskem prostoru zavarovalna skupnost Triglav, ena izmed dominantnih zavarovalnic, lahko rečemo vse slovenska zavarovalnica, pomeni da so njeni zavarovanci praktično bili skoraj vsi občani in državljani Slovenije. To se ni zgodilo, čeprav tukaj ni obstajala samo dobra volja. Seznami so bili znani, seznami so se hranili in morajo se hraniti tudi še danes. To pomeni, lahko bi šli v, bom rekel čisto diskretno porazdelitev tega premoženja na določene fizične osebe. Vendar ta zakon ponuja eno zelo elegantno, praktično rešitev. Upokojenci v tej državi bomo praktično na nek način vsi. In vsi se bomo dejansko iz tega spizovega fonda na nek način oskrbovali bolj bogato ali pa manj bogato. Tudi kar se tiče izkušenj, ki smo jih imeli iz odškodninske družbe, ki je izvajala določbe za pravne osebe, se kaže, da so tukaj veliko administriranja posredi in pa tudi veliko problemov dokazovanja je vmes potrebno in da delajo celi birokratski aparati in trošijo nepotrebna sredstva in čas, učinki so pa sorazmerno majhni. Zato se mi zdi predlog, ki ga je predlaga kolega svetnik, izredno učinkovit iz tega vidika, da se enkrat zaključi lastninjenje zavarovalnice, kot take, drugič da se to izvede na zelo eleganten in hiter način, in da se prepreči neopravičeno prodajo tega deleža na podoben način kot smo bili priča pri Novi Kreditni banki Maribor, ki namreč pri banki je šlo za popolnoma drugo vsebino. Šlo je za odprodajo državnega premoženja. Tukaj pa ne gre za nobeno od prodaj državnega premoženja, ampak gre samo za prenos pravic, ali bomo pravice prenesli na dotičnega zavarovanca ali bomo pravice nedominirano prenesli oziroma bom rekel neimensko prenesli na Spizov fond. Jaz tak predlog zakona absolutno podpiram. Je socialni, ker iz tega Spiza bodo tako participirali tudi tisti, ki so šibki in niti pod razno si danes ne morejo privoščiti nakupa delnic zavarovalnice Triglav.
Drugič. Zadeva v zakonu je taka, da je zelo učinkovit, se ga da izvesti zelo hitro. Ti na zavoru, kot bi rekel zavoro, ki bi jo postavil, da bi v nobenem primeru ne dovolil odtujitev teh delnic Spiza, ampak naj se Spiz dejansko zaveže, skupščina Spiza je legitimna, da lahko odloča s premoženjem kar hoče, vendar tukaj bi morala ena omejitev, ki bi bila malo bolj restriktivna, v smislu odtujitve delnic s katerimi bi ZPIZ razpolagal. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaše mnenje, gospod Cipot. Dr. Mencinger.

              PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Jaz tudi zakon podpiram, čeprav bo najbrž doživel še kakšne spremembe. Ena je tista, ki jo je omenil gospod Cipot. Neke omejitve je treba dati tudi na ZPIZ. Če se spomnite, sem tisti stari nasprotoval - individualni razdelitvi. Pa ne zaradi tega, da se ne bi moglo narediti, ampak to pomeni neko desetletno kupčevanje z delnicami, ki v končni fazi konča v rokah nekoga in ZPIZ je zelo primerna inštitucija. Seveda pa je važno tudi, da ta zakon sedaj predlagamo, da onemogočimo tisti zakon, ki gre spet po načelu "gasilskega srečelova", kjer se od vseh pobere, potem pa tisti, ki kupijo srečke dobijo. Tako je bilo pri Kreditni banki Maribor. Po moje je zelo nujno, da se ta zakon naredi. Verjetno je pa nekaj, omejitve in neke izboljšave zakona pa bodo tako ali tako same prišle. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi še kdo razpravljati o predlogu zakona? Izvolite, dr. Andrej Rus.

              DR. ANDREJ RUS: Hvala za besedo. Podpiram besedilo, ki je pred nami. Že na hodniku smo razpravljali o teh omejitvah. Namreč, praksa je ta, da mi z nacionalnim premoženjem katerega dividende naj bi v bistvu skrbele za socialno stabilnost Slovenije, ki je stara in bo stara in se stara, ne glede na demografsko dinamiko. Mi v bistvu kapital potrebujemo zato, da bomo dividendam hranili socialni sistem. Tukaj je nek konsenz v Sloveniji, da socialni sistem moramo financirati, da ga moramo vzdrževati, da moramo skrbeti za njegovo vzdržnost, hkrati pa zelo brezskrbno praznimo blagajno. KAD se je zelo potrudil, da je tudi po nizki ceni do sedaj prodajal svoje deleže. In jaz mislim, da smo pod pretvezo umika države iz gospodarstva v bistvu naredili zelo veliko dolgoročno škodo samim sebi. Zato ne samo, da pozdravljam to besedilo samo tukaj, ampak to besedilo pomeni tudi v bistvu preobrat pri sedanjem samoumevnem sledenju, saj moramo vse odprodati. Mislim, da je prav, da gre to v pokojninsko blagajno, da je treba KAD ohranjati in usposobiti za dolgoročno upravljanje z državnim premoženjem in s katerim naj izvršuje svoje poslanstvo polnjenja pokojninske in invalidske blagajne, zato to zelo podpiram.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Še kakšno mnenje? Dr. Janvit Golob.

              DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi! Ta predlog zakona je operacionalizacija nekega širšega dogajanja. In če kakšno telo, je sigurno Državni svet tisto, ki mora razmišljati danes in v bodoče kaj z državnim premoženjem. To smo spregledali. Te razprave bi morale biti bolj intenzivne, že tja v 90-ih letih, ampak še vedno je mnogo tega premoženja ostalo. To je premoženje državljanov, ki je dano vladi v upravljanje, v pametno gospodarjenje, ne pa v prodajo! Jasno, da je eden od naslovnikov, v katerem se nahaja največje število državljanov, ki so to premoženje ustvarjali, je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To je eden od potencialnih lastnikov, ki pa lahko da KAD-u eventualno v upravljanje. KAD pa je političen lastnik. Danes pod komando tega, jutri pod komando drugega. In seveda, pod kontrolo vlade, ne pa nekih širših lastnikov. Zato bomo mi v tem mandatu imeli veliko in odgovorno nalogo razpravljati o usodi državnega premoženja. Mi, kot veste, smo v prejšnjem mandatu dali pobudo za posvetovalni referendum Državnemu zboru z 28 glasovi za, enim proti, da naredi posvetovalni referendum o prenosu državnega premoženja na skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tu je tisto iskanje resnice, o katerem govorita tako predsednik Vlade, kot predsednik parlamenta: "Kaj je resnica, kje iskati resnico?" Resnica je v odgovoru državljanov na to kaj z državnim premoženjem.
Nedavno je bilo v časopisu napisano kako se češki študentje nekako zoperstavljajo Václavu Havelu češ, da jih je razočaral, da ne daje na referendum tistih tem, ki so za nacionalnost, za nacijo in državo zelo pomembne. To je češko vključevanje v protiraketno zaveso. Češki študentje smatrajo, da je to tema, ki je pomembna za celo državo. Tako bi lahko rekli, da je tema o "Kako z državnim premoženjem delati?" nekaj o čemer naj slovenski državljani spregovorijo in povedo svoje misli z odločanjem na referendumu.
In ta tema je zdaj predložena Državnemu zboru. Prof. Mencinger in jaz sva dala, recimo takoimenovano urgenco, pri čemer na tem mestu spregovorimo, da vemo za kakšno premoženje gre. Ker je bilo mišljeno: "A Golob in Mencinger mislita tudi parlament, vrtce?" Ne gre za aktivno premoženje, gre za strateško premoženje od katerega dohodkov živimo, ne pa od njegove prodaje. In tukaj, ne glede na strankarsko provenienco, demokratsko, liberalno, ljudsko združimo slovensko pamet in v prihodnosti gospodarimo kar se da dobro.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Je še kakšna želja po razpravi? Če ne, prehajamo na odločanje.
Prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 35 svetnikov. Odločamo za.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

              Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - KADROVSKE IN FINANČNE ZADEVE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE.
              Po elektronski pošti dne 8. januarja 2008 ste prejeli Sklep o spremembi sklepa o organizaciji in delu Službe Državnega sveta Republike Slovenije, Akt o spremembi in dopolnitvi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Službi Državnega sveta Republike Slovenije, Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta.
Navedena sklepa in akt je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti dne 8.1.2008. Sprašujem predsednika Mandatno-imunitetne komisije, ali želi podati obrazložitev? Svetnik mag. Dušan Črnigoj, izvolite.

              MAG. DUŠAN ČRNIGOJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Najprej bi podal poročilo o delu Mandatno-imunitetne komisije.
Predlog akta o spremembi in dopolnitvi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Službi Državnega sveta Republike Slovenije je Mandatno-imunitetna komisija obravnavala na 2. seji, 7. januarja 2008. Po razpravi je komisija na podlagi 76. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije soglasno sprejela naslednji sklep: Komisija predlaga Državnemu svetu, da sprejme Akt o spremembi in dopolnitvi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Službi Državnega sveta Republike Slovenije.
To se nanaša na ta akt. Ali preberem vse tri?

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ne, ne, samo tega, hvala lepa, ker bomo ločeno glasovali. Hvala lepa. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Na ta predlog nismo dobili predlogov amandmajev.
Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o Sklepu o spremembi Sklepa o organizaciji in delu Službe Državnega sveta Republike Slovenije, kot ste ga prejeli na klopi. Prosim, da prijavite prisotnost. /Oglašanje v dvorani./ Se opravičujem! Prekinjam glasovanje.
Je pojasnjeno, torej amandmaji se nanašajo potem na akt, so pa zelo podobni teksti za to..
Torej, ponovno prehajamo na odločanje o sklepu kot ste ga dobili na klop. Ugotavljamo prisotnost. 30 prisotnih.
Kdo je za? (26 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Torej, prehajamo na odločanje o aktu o spremembi in dopolnitvi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službi Državnega sveta Republike Slovenije. V zvezi s tem aktom smo dobili tudi v sklopu poročila interesne skupnosti negospodarskih dejavnosti amandma kot ste ga prejeli na klop, ki se glasi, da na koncu drugega odstavka 1. točke 1. člena se doda četrta alineja, ki glasi: in zagotavlja podporo državnim svetnikom pri njihovem delu. Sprašujem poročevalca, za katerega je bil določen svetnik dr. Zoltan Jan, če želi podati obrazložitev k temu amandmaju? Prosim.

              DR. ZOLTAN JAN: Ta amandma pravzaprav opozarja na to, da je ta problematika bolj aktualna in bolj zapletena kot zgleda na prvi pogled. Diskusija v interesni skupini je bila obsežna, segala je od tega kakšna posledice ima to, da se potem imenuje dodaten funkcionar, pa do tega kaj naj bi predstavljal in kako naj bi ohranjal Državni svet svojo identiteto. Na koncu smo se nekako zedinili za ta minimalni predlog spremembe, in poudarja to, da služba skrbi za delo državnih svetnikov. Boste videli v praksi, da marsikdaj je težko to doseči. Mi smo vsi, opravljamo to delo nepoklicno in smo življenjsko vezani na to. Torej če sedaj imamo eno dodatno funkcionarsko mesto, naj bo tudi bolj jasno določena tudi ta delitev. Zato se mi zdi, da je predlog na mestu in pričakujemo vašo podporo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za obrazložitev amandmaja. Sedaj bi pa prosil še predsednika Mandatno-imunitetne komisije, svetnika mag. Črnigoja za obrazložitev osnovnega besedila.

              MAG. DUŠAN ČRNIGOJ: Poročilo k obravnavi predloga sklepa po spremembi sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije, je Mandatno-imunitetna komisija obravnavala na drugi seji, dne 7. januarja 2008 in na podlagi razprave, komisija je na podlagi 76. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije soglasno sprejela naslednji sklep.
Komisija predlaga Državnemu svetu, da sprejme akt o spremembi in dopolnitvi akta o notranji organizaciji, sistematizaciji delovnih mest v službi Državnega sveta Republike Slovenije.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi kdo razpravljati o predlogu sklepa akta in o predlogu amandmaja? Če ne, prehajamo na odločanje. In sicer najprej na amandma, kot ste ga prejeli in kot je bil obrazložen. Ugotovimo prisotnost! (32 prisotnih.)
Kdo je za amandma? ( članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o osnovnem besedilu. O osnovnem besedilu akta o spremembi in dopolnitvi Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službi Državnega zbora Republike slovenije. Ugotovimo prisotnost! (32 prisotnih.)
Kdo je za? (22 članov.) Je kdo proti? (5 članov.) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je sklep oziroma predlog akta sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o sklepu o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcij članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcij predsednika in sekretarja Državnega sveta, kot ste ga prejeli na klop. Najprej bi prosil za obrazložitev gospoda Črnigoja.

              MAG. DUŠAN ČRNIGOJ: Mandatno-imunitetna komisija je istega dne na 2. seji 7. januarja 2008 obravnavala predlog sklepov o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcij članov Državnega sveta in plačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta. Po razpravi je komisija na podlagi 76. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije soglasno sprejela naslednji sklep: Komisija predlaga Državnemu svetu, da sprejme sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Na klop ste prejeli tudi amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Prosim vodjo Interesne skupine gospoda Antona Peršaka za obrazložitev oziroma bo obrazložitev podal gospod Zoltan Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Logika sejnin ima namen, da spodbuja aktivnost državnih svetnikov. Ne samo, da je izvoljen član, potem je prisoten, oddela, kar ne dela in kakor dela. Zato imamo sejnino posebej za aktivno udeležbo na vsaki seji. Pri našem delu pa se pojavlja cela vrsta situacij, ko nam pravzaprav zmanjkuje energija. In ena izmed teh je tudi pripravljanje dodatnih predlogov. Vsi se bomo vključili v tista delovna telesa, kjer imamo največ interesa in kjer mislimo največ delati. Poleg tega se bo pa v petih letih marsikdaj dogodilo, da bomo imeli kakšno iniciativo, ki jo bo obravnavalo delovno telo, katere član nismo. Potem je situacija taka, da tisti potem pripravlja, študira, piše in tako naprej, med tem ko člani komisije pa ne. In je v nekem neenakopravnem položaju. Zato se mi zdi smiselno, da se to določi, ni pa to kakšna posebna grozna obremenitev. Tudi pri pripravi tega predloga je sekretar Državnega sveta sodeloval in tudi računovodkinja, tako da tu finančno v ničemer ne ogroža. Mislim pa, da bi spodbudilo na tistih področjih, ki ostajajo nepokrita. To je priprava, recimo, pobud, predlogov sklepov. In ko greš potem razložiti, pripraviš za neko drugo delovno telo, katerega član ni, naj bi bil stimuliran s temi minimalnimi in simboličnimi zneski. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za obrazložitev. Želi kdo razpravljati o podanih predlogih? Če ne, prehajamo na odločanje, in sicer najprej o amandmaju, da se na koncu šestega odstavka 5. člena doda naslednje besedilo: "Spremenljivi del sejnine v višini 4,20% od 55. plačnega razreda pripada tudi državnemu svetniku, ki se udeleži seje delovnega telesa Državnega sveta, katerega ni član, kot poročevalec ali predlagatelj sklepa delovnega telesa."
Prehajamo na odločanje o tem predlogu amandmaja. Prijavljamo prisotnost. (34 prisotnih.)
Kdo je za? (27 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (5 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo še na odločanje o osnovnem besedilu sklepa. Prijavljamo prisotnost. (34 prisotnih.)
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (4 člani.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V zvezi s sprejetim sklepom ste na klopi dobili še en predlog, in sicer: Na podlagi Sklepa o spremembi sklepa o organizaciji in delu Službe Državnega sveta Republike Slovenije in na podlagi Akta o spremembi in dopolnitvi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Službi Državnega sveta Republike Slovenije Državni svet Republike Slovenije na 2. seji dne 9.1.2008 imenuje za namestnika sekretarja Državnega sveta Primoža Hainza.
Želi kdo razpravljati o podanem predlogu? Svetnik Peršak, prosim.

              ANTON PERŠAK: Imam samo eno vprašanje. Ne nasprotujem in bom glasoval za sklep, ko bomo glasovali, ker je ta sklep pač posledica dosedanjih sklepov in nima smisla o tem razmišljati. Bi pa rad nekaj vprašal: Ali mi lahko danes o tem sklepu glasujemo? Namreč, mi glasujemo na podlagi sklepov, ki še niso pravnomočni, niso še objavljeni. Vem, da sklepi oziroma odločitve začnejo veljati, ko so objavljene na ustrezen način. Razen, če so ti sklepi, ki smo jih do sedaj sprejemali, take narave, da so proceduralni, kar pa po mojem niso. Tako, da bi najmanj kar bi bilo treba, bi morali to po mojem mnenju pravno tolmačenje imeti, ker sicer se bojim, da lahko kdo temu oporeka. Ne gre, kot pravim, za nasprotovanje sklepov, ampak da vprašanje ali lahko danes o tem glasujemo ali ne.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vprašanje. Med tem sem se posvetoval s sekretarjem. In ocenjujeva, da je to vprašanje utemeljeno, malo bolj podrobno proučiti in prekinjam sejo za 5 minut.

              (Seja je bila prekinjena ob 14.40.)

              (Seja se je nadaljevala ob 14.44.)

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Nadaljujemo sejo. Gospodje svetniki bomo kratki. Pravzaprav se lahko zahvalim svetniku Peršaku, da je opozoril na možen zaplet, ki bi lahko nastopil. Ugotovili smo, da akt, ki smo ga sprejeli dejansko začne veljati z jutrišnjem dnem. Ne bi bilo prav, da bi sprejemali sklepe na zalogo. Prihodnja seja Državnega svata bo sklicana za 23. januar, zato bo najbolj modro, da odločamo o tem imenovanju na naši naslednji seji.
S tem zaključujem današnjo sejo in se vam zahvaljujem za sodelovanje. Vidimo se 23. januarja.

            (Seja je bila končana 9. januarja 2008 ob 14.44.)