|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 40. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
||||||||
|
Seja je bila v sredo 18.1.2006. Seja se je pričela ob 12.07 in se zaključila ob 17.37 uri. Predsednik je pričel 40. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se: * * * Na sejo so bili vabljeni: - - - Od vabljenih so se seje udeležili: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija, dr.med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 5.1.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Na predlog Komisije za politični sistem je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko: - predlog zakona o društvih (Zdru-1) - prva obravnava, EPA 533-IV Predlog za razširitev je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Zapisnik 39. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 13.12.2005. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 39. seje glasujejo. Zapisnik 39. seje državnega sveta je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - - Odobritev zapisnika 9. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije Zapisnik 9. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 1.12.2005. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 9. izredne seje glasujejo. Zapisnik 9. izredne seje državnega sveta je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - - Odobritev zapisnika 10. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije Zapisnik 10. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 20.12.2005. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 10. izredne seje glasujejo. Zapisnik 10. izredne seje državnega sveta je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - - Odobritev zapisnika 11. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije Zapisnik 11. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 4.1.2006. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 11. izredne seje glasujejo. Zapisnik 11. izredne seje državnega sveta je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
S pošiljko dne 13.1.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Vladi Republike Slovenije, v zvezi z pravnim redom v Republiki Sloveniji. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj Jože Ilc. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s pravnim redom v Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Obrazložitev: V letu 2004 je voznik izlil količino strupenih snovi na območju vodne podtalnice, kar bi ogrozilo zdravje prebivalstva (Zagradec - Dolenjska). Določene službe so ukrepale. Poleg operative pa so se oglašale razne "pristojne službe", da niso pristojne, da so inšpekcije z blokom in svinčnikov in da tukaj ne more nič pomagati. V decembru 2005 so v diskoteki Lipa Spodnje Pirniče umrle tri mlade osebe. Zopet se ponovi isto. Nismo pristojno, ni pojasnil, ni zahtev in podobno. Vsak državni organ je organ v smislu osebe, ki je v službi, da ukrepa in odloča. Sodobno je, da ni pristojen ali podobno. Potem pa se poraja problem, zakaj te institucije naš sistem ima in jih potrebuje. Koliko dogodkov z vsemi tragičnimi posledicami bomo še imeli, da se bodo tisti, ki so plačani, da ukrepajo, tudi opravili svoje delo. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca Ministrstvu za šolstvo in šport, v zvezi z novelo pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z novelo Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca se glasi: Zakaj se je ministrstvo odločilo za dvig plačilnega razreda zaradi katastrskega dohodka nad 100.000 SIT? O b r a z l o ž i t e v : Določbe 4.a člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih: Možnosti zaposlovanja v Beli krajini so zelo omejene: večini so na razpolago le zaposlitve z najnižjimi plačami (povprečna plača je v Beli krajini krepko pod slovenskim povprečjem!), zato si občani, kateri želijo ostati doma, zagotavljajo minimalno socialno varnost tudi s hkratnim obdelovanjem manjših kmetij. Prepričani smo, da upoštevanje katastrskega dohodka na način kot ga predvideva 4. a člen Pravilnika za višanje plačila vrtca staršem enostavno ni pravično in primerljivo z določitvijo plačila staršem mestnih občin in v zvezi s tem predlagamo, da se katastrski dohodek upošteva kot se je do sedaj. Vedno pogosteje se dogaja, da mladi nočejo prevzemati kmetij od svojih staršev, saj le-te zaradi nekvalitetnih zemljišč ne morejo nuditi dostojnega preživetja, nenazadnje pa tudi pomenijo veliko finančno obremenitev (visok katastrski dohodek oz. plačilo davka od le-tega) ter hkrati zmanjšanje možnosti uveljavljanja socialno varstvenih pravic (kot npr. otroški dodatek, znižanje plačila vrtca, ???). Iz vsega navedenega pa je moč pričakovati tudi, da se bodo mladi še manj pogosto odločali za ustvarjanje družine. Določbe 4.a člena spremenjenega pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih torej pomenijo le povečevanje zgoraj navedene problematike! Spreminjanje pravilnika po poteku roka za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca: Že drugič v zadnjih treh letih se je zgodilo, da je bil pravilnik spremenjen po poteku roka, ki predvideva oddajo vloge za znižano plačilo vrtca za naslednje leto, t.j. po 15. novembru. Kljub pojasnilu MŠŠ z dne 28.11.2005, da novela pravilnika po vsebini ne bo posegla v podatke že oddanih vlog za znižano plačilo vrtca, morajo občinske uprave vlagatelje po pretečenem mesecu in pol pozvati k dopolnitvi vlog, za katere je bilo ob vložitvi ugotovljeno, da so popolne! Ob zadnji spremembi pa bi se lahko celo zgodilo, da bi bilo izdanih že nekaj odločb, v katerih bi bile upoštevane določbe "starega" pravilnika, ostale vloge pa bi bile obravnavane v skladu z novelo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih! Spoštovani gospod minister, apeliram na vas:
* * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v zvezi z denacionalizacijo zemljišč na Krvavcu. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj Janez Sušnik. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika v zvezi z denacionalizacijo zemljišč na Krvavcu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika se glasijo:
Obrazložitev: Reševanje denacionalizacijskega postopka v zvezi z zemljišči, ki so bila odvzeta Agrarni skupnosti Kriška planina, traja že več kot deset let. Upravna enota v Kranju je 12.12.2005 izdala delno odločbo o denacionalizaciji št.: 321-188/93, u.p. MKGP-UE55-P3, s katero je določeno, da se z dnem pravnomočnosti te odločbe vrnejo v last in posest Agrarni skupnosti Kriška planina zemljišča, ki so ji bila odvzeta. Kot zemljiškoknjižni zavezanec je v odločbi navedena Kmetijska zadruga Cerklje, kot dejanski zavezanec za vrnitev zemljišč, pa je v odločbi naveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Iz odločbe je razvidno, da upravni organ sprejema sporazum o ureditvi vseh medsebojnih razmerij, ki so ga sklenili Agrarna skupnost Kriška planina, Pašna skupnost Jezerca in RTC Krvavec d.o.o. in v njem razrešili vprašanja vlaganj v žičnice in pogojev nadaljnjega razvoja smučarskega centra Krvavec. Ponovno pa se je zapletlo, ko sta se zoper odločbo o vrnitvi zemljišča pritožila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Kmetijska zadruga Cerklje. Ves čas postopka se je namreč zoper odločbe o vrnitvi zemljišča pritoževal le RTC Krvavec d.o.o., s katerim sta agrarna in pašna skupnost po štirih letih pogajanj sklenili sporazum. Ves ta čas sta bili navedeni instituciji na strani agrarne oz. pašne skupnosti in podpirali vrnitev zemljišč njim. Kmetijska zadruga je zasebna ustanova in sprememba njenih stališč je stvar njenih organov, medtem ko je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije javna ustanova, v lasti države, in s tem dolžan pojasniti svoja stališča oz. spremembo le-teh. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državne svetnice Petre Kersnič Ministrstvu za zdravje, v zvezi z odpiranjem oddelka za izobraževanje zdravstvenih tehnikov v Srednji lesarski šoli v Postojni in v zvezi s kadrovsko zasedbo izvajalcev zdravstvenih storitev v diagnostičnem centru Medicor v Izoli. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podala predlagateljica Petra Kersnič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državne svetnice Petre Kersnič v zvezi z odpiranjem oddelka za izobraževanje zdravstvenih tehnikov v Srednji lesarski šoli v Postojni in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državne svetnice Petre Kersnič in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državne svetnice Petre Kersnič se glasijo:
* * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državne svetnice Petre Kersnič Ministrstvu za šolstvo in šport, v zvezi danim soglasjem k odpiranju oddelka za izobraževanje zdravstvenih tehnikov v Srednji lesarski šoli v Postojni. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podala predlagateljica Petra Kersnič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državne svetnice Petre Kersnič v zvezi z odpiranjem oddelka za izobraževanje zdravstvenih tehnikov v Srednji lesarski šoli v Postojni in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državne svetnice Petre Kersnič in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državne svetnice Petre Kersnič se glasita:
Obrazložitev: V medijih je bilo objavljeno, da se v mesecu septembru odpira oddelek za izobraževanje tehnikov zdravstvene nege v Srednji lesarski šoli v Postojni. Ravnateljica te šole je v enem od medijev izjavila, da je ta oddelek namenjen zapolnitvi pomanjkanja medicinskih sester. Pri tem je potrebno povedati, da je trenutno v Sloveniji okoli 900 tehnikov zdravstvene nege, ki jih zaradi racionalizacije zdravstveni in socialni zavodi ne zaposlujejo niti za čas opravljanja pripravništva, zelo redko jih sprejemajo v redno delovno razmerje. Še pomembneje pa je, da gre v zdravstvu za visoko pomanjkanje profila diplomiranih medicinskih sester, kar je poklic z visoko strokovno izobrazbo in ima skladno z seznamom poklicev v zdravstvu tudi druge kompetence pri opravljanju poklica kot tehnik zdravstvene nege. Poleg tega je za izobraževanje poklica tehnik zdravstvene nege potrebna ustrezna učna oprema (kabineti z pripomočki), ustrezne učne baze z mentorji in tudi ustrezni kadri. Menim, da je v tem konkretnem primeru to neracionalna poraba proračunskih sredstev, hkrati pa si v poklicu, ki izobražuje otroke za delo z ljudmi, ni mogoče niti ni dovoljeno improvizirati oziroma ne izvajati kvalitetnega teoretičnega in praktičnega pouka. V Sloveniji je trenutno 9 srednjih šol ( v bližini Postojne so Ljubljana, Izola in Nova Gorica), ki že izobražujejo tehnike zdravstvene nege z ustrezno strukturo kadrov, učnih baz in dolgoletno tradicijo. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Vladi Republike Slovenije in Davčni upravi RS, v zvezi z namenom uporabe podatkov o povračilih potnih stroškov, ki jih morajo pravne osebe posredovati Davčni upravi RS do 31. januarja 2006. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal predlagatelj Doro Hvalica. Razpravljal je mag. Zlatko Jenko. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede uporabe podatkov o povračilih potnih stroškov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije in Davčni upravi Republike Slovenije, da vprašanje preučita in nanj odgovorita. Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi: Za kakšne namene bodo uporabljeni podatki o povračilih potnih stroškov, izplačanih po 100. členu zakona o dohodnini, ki jih morajo pravne osebe po 319. členu zakona o davčnem postopku posredovati Davčni upravi Republike Slovenije do 31. januarja 2006? Obrazložitev: Zakon o davčnem postopku namreč v 319. členu zavezuje pravne osebe (izplačevalce povračil potnih stroškov), da s posebnim obrazcem REK4 obveščajo Davčno upravo Republike Slovenije o vseh dohodnine oproščenih dohodkih, ki jih opredeljuje 100. člen zakona o dohodnini. Ta obveznost je podrobno urejena tudi v Pravilniku o dostavi podatkov za odmero dohodnine za 2005, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 122 šele 30. decembra 2005. Ker takšni podatki nimajo nikakršnega davčnega učinka in po mojem mnenju niso v funkciji davčnega nadzora, se upravičeno postavlja vprašanje o smiselnosti takšnega poročanja - med in ob koncu leta. Pomeni pa to nepotrebno obveznost pravnih oseb (na primer: Rdečega križa, Karitasa, javnih zavodov, društev ipd.) in veliko administrativno in s tem tudi finančno obremenitev države, ki gotovo ni v skladu z racionalizacijo davčne uprave in nameni za prijaznejše delovanje državne uprave nasploh. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Davčni upravi Republike Slovenije, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državne svetnice Marte Turk in državnega svetnika mag. Zlatka Jenka Ministrstvu za gospodarstvo, glede prevoda zakona o gospodarskih družbah. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal mag. Zlatko Jenko. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državne svetnice Marte Turk in državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede prevoda zakona o gospodarskih družbah in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državne svetnice Marte Turk in državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državne svetnice Marte Turk in državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi: Ali drži, da ni prevoda veljavne verzije zakona o gospodarskih družbah oziroma katerekoli verzije, ki bi jo lahko morebitni partnerji in tuji investitorji uporabljali za formalne postopke pri ustanovitvi oziroma registraciji poslovnih subjektov v Sloveniji? * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko 2.12.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Jožeta Ilca za uskladitev zakona o prekrških z mednarodno konvencijo. Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo Komisije so prejeli s pošiljko 13.1.2006. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval pobudo državnega svetnika Jožeta Ilca za uskladitev zakona o prekrških s konvencijo Združenih narodov proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvo za zdravje, da pobudo za uskladitev zakona o prekrških s konvencijo Združenih narodov proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami preučita in pripravita ustrezne ukrepe. Obrazložitev: Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/2003) v 4. členu našteva sankcije za prekrške. Sankcije so globa, to je denarna kazen, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov in vzgojni ukrepi. Zakon o prekrških ne pozna več sankcije zapora. V 223/1 členu zakona o prekrških je določeno, da je treba predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom, v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom. Člen 223/3 istega zakona določa, da se do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in prekrške zopet javni red in mir, z določbami tega zakona, glede izrekanja kazni zapora uporabljajo določbe iz člena 215/2 tega zakona. Vendar pa 215/2 člen zakona o prekrških urejuje samo organizacijske predpise in ne norme izrekanje sankcij. Sedaj veljavni zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS št. 108/1999, 44/2000, 47/2004) v 33. členu določa, da se z denarno kaznijo od 50.000,00 SIT do 150.000,00 SIT ali zaporom do 30 dni kaznuje za prekršek kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z določbami tega zakona. Po drugem odstavku istega člena se z denarno kaznijo od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT ali zaporom do 5 dni kaznuje za prekršek kdor ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno uporabo. Popolnoma jasno je, da zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami pozna kot sankcijo za prekršek kazen zapora, kar sedanji zakon o prekrških ukinja. SFRJ je razglasila zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet z mamili in psihotropnimi snovmi (objavljeno v Uradnem listu SFRJ, mednarodne pogodbe z dne 23. 10. 1990). Tako je SFRJ ratificirala konvencijo Združenih narodov proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami, ki je bila sprejeta na Dunaju 20. decembra 1988. Člen 3 konvencije obravnava prekrške in sankcije. V 1. točki 3. člena je določeno, da bo vsaka podpisnica sprejela potrebne ukrepe, da se kot kazniva dejanja po njenem zakonu, določijo prekrški, če so naklepni, razčlenjeni pod posameznimi navedbami označenimi z a, b, c, točke 1. V 4. točki 3. člena je pod a navedeno: Sedanji zakon o prekrških ne predpisuje več sankcije zapora, konvencija pa določa za prekrške tudi sankcijo zapora. Drugi odstavek 153. člen Ustave Republik Slovenije določa, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Ista obveznost spoštovanja mednarodnih pogodb velja tudi za tiste mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala SFRJ, Republika Slovenija pa jih je prevzela kot svojo obveznost. Iz primerjave konvencije Združenih narodov in zakona o prekrških izhaja, da se obveznost konvencije ne spoštuje, saj zakon o prekrških ne pozna več sankcije zapora za prekrške, ki so povezani s proizvodnjo in prometom prepovedanih drog. Iz zgoraj navedenih razlogov Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za zdravje, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko dne 15.12.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z nošenjem orožja hrvaških policistov v Prekmurju. - - - S pošiljko dne 5.1.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Jurija Kavčiča v zvezi z ukinjanjem subvencij za plemenske živali. - - - S pošiljko dne 5.1.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z vinogradništvom in vinarstvom v Sloveniji. - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede razvojne regije Gorenjska. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 116/05. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev predloga zakona, gospod Aleš Seliškar, Generalni direktor Geodetske uprave, Ministrstvo za okolje in prostor. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik, Darko Fras. Razpravljala sta dr. Zoltan Jan in Jože Ilc. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) - druga obravnava
Državni svet na podlagi uvodne obrazložitve k predlogu zakona ugotavlja, da je treba zagotoviti v državnem proračunu za leto 2006 in leto 2007 velik obseg še manjkajočih finančnih sredstev (1.463.600.00 SIT v letu 2006 in 878.000.00 SIT v letu 2007) za izvajanje zakona o evidentiranju nepremičnin in s tem vzpostavitev registra nepremičnin, ki je pogoj za uvedbo davka na nepremičnine. Z vidika prostega dostopa do informacij javnega značaja je nesprejemljivo, da je vpogled v podatke o zemljiščih, evidentiranih v zemljiškem katastru, o stavbah in delih stavbah, evidentiranih v katastru stavb in o nepremičninah, evidentiranih v registru nepremičnin brezplačen le za lastnike nepremičnin, saj gre za javne evidence. Vpogled v podatke iz omenjenih javnih evidenc mora biti brezplačen za vse uporabnike, tudi za lokalne skupnosti ali državne organe, ki pridobivajo podatke za uradno uporabo. Po mnenju državnega sveta lahko organ prosilcu v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja za posredovanje druge oblike informacij javnega značaja zaračuna materialne stroške, za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene pa ceno, ki bo odražala vse dejanske stroške zbiranja in obdelave podatkov. V zvezi z vrsto rabo zemljišč državni svet opozarja na 23. člen predloga zakona (dejanska raba zemljišča), ki ne opredeljuje nezazidanega stavbnega zemljišča. S sprejetjem zakona o graditvi objektov so bile občine zavezane odmeriti in zaračunati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. V kolikor bodo ob uvedbi davka na nepremičnine, ki naj bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, obdavčena tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki imajo drugačno vrednost od zazidanih zemljišč, je nujno vzpostaviti evidenco o nepozidanih stavbnih zemljiščih na državni ravni. Če se podatki o tem ne bodo vodili v katastru zemljišč in v katastru stavb, ampak še naprej v občinskih evidencah, lahko tak način vodenja podatkov povzroči neenakopravne davčne obremenitve lastnikov nepremičnin in posledično neenakopraven položaj občin glede izračuna njihovih prihodkov iz naslova davka na nepremičnine. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 104/05. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 5.1.2006. Predlog zakona je obravnavala tudi komisija za družbene dejavnosti. Mnenje komisije so prejeli s pošiljko 13.1.2006. Na klop so prejeli odprto pismo predsedniku Vlade RS, ki ga je posredoval Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije (SABS). Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal gospod Samo Bevk, Poslanec v Državnem zboru. Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal njen predsednik, dr. Zoltan Jan. Razpravljali so Doro Hvalica, prof. dr. Janvit Golob, prof.dr. Alojz Križman, Jože Ilc, dr. Zoltan Jan, mag. Zlatko Jenko in Jože Stanič. Stališče Ministrstva za gospodarstvo je podal gospod Borut Frantar, višji svetovalec na Ministrstvu za gospodarstvo. Repliko je podal prof.dr. Jože Mencinger. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o dopolnitvi zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI-D) - skrajšani postopek Državni svet podpira predlog zakona o dopolnitvi zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, ki sta ga Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo poslanec Samo Bevk in poslanka Breda Pečan. Predlog zakona podaljšuje veljavnost in izvrševanje zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno tudi za leto 2006, saj naj bi s tem zagotovili socialno varnost in potrebna sredstva v višini 692.415.000 SIT za plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe in izplačilo odškodnin za poklicno bolezen delavcem, ki so bili do ukinitve proizvodnje izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu. Državni svet je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije, ki na predlog nima pripomb, ter mnenjem Vlade Republike Slovenije, ki predlog zavrača z obrazložitvijo, da je že vložila v zakonodajni postopek predlog zakona, ki celovito ureja to problematiko. Državni svet ugotavlja, da je Vlada Republike Slovenije v zakonodajni postopek vložila nov predlog zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (EPA 623-IV) v mesecu decembru 2005, ki pa ni usklajen s socialnimi partnerji in je zato vprašljivo, kdaj bo sploh sprejet. Vlada pri usklajevanju namreč ni upoštevala:
Državni svet priporoča Vladi Republike Slovenije, da se v zakonski predlog vključi problematika zaposlenih s poklicno boleznijo in zagotavljanja primernih odškodnin, poleg tega pa na podlagi raziskav o žariščih bolezni tudi problematiko nepoklicne izpostavljenosti azbestu prebivalstva. Z dodatnimi sredstvi se morajo dolgoročno zagotoviti zadovoljive rešitve v interesu ljudi, za katere se je ali pa se še bo ugotovilo, da so prizadeti zaradi posledic izpostavljenosti škodljivemu vplivu azbestnega prahu. Državni svet meni, da bi bilo potrebno ob upoštevanju razmerja med državo in delniško družbo Salonit Anhovo zagotoviti solastništvo v tej družbi vsem bivšim in sedanjim zaposlenim, ki so bili izpostavljeni vdihavanju azbestnih vlaken. Predvidene odškodnine obolelim zaradi izpostavljenosti azbestu niso zadostne in ne morejo nadomestiti posledic, ki so jih utrpeli posamezniki in njihove družine. Državni svet opozarja tudi na dejstvo, da se ob obravnavi tega zakona odpira vprašanje odgovornosti tistih, ki so v 90-ih letih takoj ustavili določene ekološko problematične tovarne, v Salonitu Anhovo in določenih drugih zdravju škodljivih tovarnah pa se je delalo naprej. Ta neodgovorna in brezobzirna dejanja do delavcev in sploh do prebivalstva, ko se ni pravočasno ukrepalo, ko smo bili seznanjeni s posledicami vdihavanja azbestnih vlaken, bi bilo potrebno raziskati. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 115/05. Po elektronski pošti 16.1.2006 so prejeli pismo reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Stališče Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal gospod dr. Gregor Virant, Minister za javno upravo. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Razpravljali so prof.dr. Jože Mencinger, Anton Peršak, Drago Bahun, prof.dr. Alojz Križman, dr. Zoltan Jan, mag. Adolf Zupan, Ladislav Kaluža, Jožef Jeraj, Darko Fras, mag. Zlatko Jenko, Doro Hvalica. Interesna skupina delojemalcev je vložila amandma in sicer: Interesna skupina ne podpira predloga mnenja državnega sveta, ki je pripravljen na podlagi poročila Komisije za politični sistem in predlaga, da državni svet sprejme naslednje m n e n j e : "Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju umakne iz zakonodajnega postopka in pospeši pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki naj omogočijo hkratno uveljavitev zakona za vse uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju." Predlagan amandma ni bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 11 jih je glasovalo za, 17 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Interesna skupina lokalnih interesov je vložila amandma in sicer: Predlog sklepa državnega sveta k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju - skrajšan postopek se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: "V kolikor je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da so plače nekaterih funkcionarjev prenizke (npr. nekatere plače županov) in se s sprejemom novih predpisov zvišajo, naj to nesorazmerje uredi takoj ne pa da njihove plače viša postopoma do leta 2009. Takšno ureditev novela zakona namreč predvideva za primer znižanja osnovne plače funkcionarjev. Zaradi navedenega državni svet predlaga, da se v 10. členu predloga zakona prvi odstavek 52. c člena spremeni tako, da se glasi: Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-E) - skrajšani postopek Državni svet podpira predloga zakona, katerega namen je omogočiti pričetek uporabe Odloka o plačah funkcionarjev ter Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Predlog zakona tudi določa začasno višino dodatkov za funkcionarje ter določa, da jim pripada le dodatek za delovno dobo v začasni višini 0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. Državni svet podpira prizadevanja vlade, da se uredijo plače funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju, pri tem pa opozarja, da predlog zakona ni idealen. Državni svet opozarja na nevarnost parcialnega spreminjanja urejanja področja, saj je na uveljavitev zakona vezan le začetek veljavnosti Odloka o plačah funkcionarjev ter Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, še vedno pa ni sklenjena kolektivna pogodba za javni sektor, ki bi uredila plače tudi drugih zaposlenih v tem sektorju. Zaradi navedenega državni svet izraža upanje, da se delo vlade ne bo ustavilo le pri urejanju plač funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju, temveč se bo zavzemala tudi za čimprejšnji zaključek pogajanj o kolektivni pogodbo za javni sektor, ki bo omogočila celovito ureditev plač v javnem sektorju. Državni svet podpira zavezo vlade, da se bodo plače nekaterih funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju znižale, saj je po njegovem mnenju slovensko gospodarstvo potrebno razbremeniti, prav pa je, da država varčuje tudi pri sebi. Državni svet opozarja tudi na neprimernost 1. člena predloga novele zakona v povezavi z 10. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pristojnemu organu lokalne skupnosti dovoljuje drugačno uvrstitev funkcionarjev lokalne skupnosti, sicer v okviru razponov, določenih v tem predlogu novele zakona, kot je določena v odloku državnega zbora o uvrstitvi posameznih funkcij v plačne razrede. Državni svet meni, da je potrebno plače županov za vse enako natančno urediti, saj lahko v primeru uveljavitve te določbe vsak župan, ki ima večino v občinskem svetu zaprosi za uvrstitev v višji plačni razred, njegovi prošnji pa bo zaradi večine v občinskem svetu verjetno ugodeno. Ta možnost pa pomeni prednost županov z večinsko podporo v občinskem svetu pred župani, ki take podpore nimajo. Ta možnost pa tudi omogoča zlorabe. V kolikor je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da so plače nekaterih funkcionarjev prenizke (npr. nekatere plače županov) in se s sprejemom novih predpisov zvišajo, naj to nesorazmerje uredi takoj, ne pa da njihove plače viša postopoma do leta 2009. Takšno ureditev novela zakona namreč predvideva za primer znižanja osnovne plače funkcionarjev. Zaradi navedenega državni svet predlaga, da se v 10. členu predloga zakona prvi odstavek 52. c člena spremeni tako, da se glasi: * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 8 jih je bilo proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predlog odloka je objavljen v Poročevalcu št. 117/05. Predlog odloka je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 13.1.2006. Dopolnitev mnenja Komisije za politični sistem so prejeli s pošiljko 13.1.2006. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer: "Predlog mnenja državnega sveta k predlogu odloka o plačah funkcionarjev se v točki II. pred obrazložitvijo dopolni tako, da se za besedo "odloka" doda besedilo "in predlaga, da se v razpredelnici v 8. členu predloga odloka plačni razred župana VII spremeni iz plačnega razreda 46 v plačni razred 47" Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu odloka o plačah funkcionarjev (OdPF)
O b r a z l o ž i t e v :
Uveljavitev Odloka o plačah funkcionarjev je vezana na pričetek veljave predloga zakona o spremembah in dopolnitvena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga izvršuje. Ob obravnavi predloga odloka je državni svet opozoril na nekatere pomanjkljivosti. I. Z novelo Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 103/05, v nadaljevanju: uredba), ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela 10. novembra 2005, je bil sekretar državnega sveta uvrščen v 53. plačilni razred. Državni svet meni, da bi moral biti sekretar državnega sveta urejen v Odloku o funkcionarjih v državnih organih, kakor je bilo predvideno v prvih predlogih tega odloka. Državni svet je samostojni državni organ Republike Slovenije, urejen z Ustavo Republike Slovenije, ki deluje na zakonodajnem področju. Ustava državnemu svetu daje pristojnosti in naloge, ki mu jih pomaga izvajati služba državnega sveta, ki jo vodi sekretar državnega sveta. Državni svet je kolegijski državni organ, sestavljen iz petih ustavno določenih interesnih skupin, katerega člani so funkcionarji, saj so izvoljeni na splošnih volitvah. Zakon o državnem svetu, ki ga je leta 1992 sprejela Skupščina Republike Slovenije določa, da sekretarja državnega sveta imenuje državni svet. Predsednik državnega sveta sekretarja le predlaga, izvoli pa ga predstavniško telo. V kolikor bi bil sekretar državnega sveta javni uslužbenec bi ga predsednik imenoval, ne pa le predlagal v imenovanje, ali pa bi sklenil delovno razmerje preko javnega natečaja, kakor le - to skleneta generalni sekretar Vrhovnega državnega tožilstva in generalni sekretar Državnega pravobranilstva, ki sta prav tako uvrščena v 53. plačni razred v tej uredbi. Ti dve imenovanji pa se od imenovanja sekretarja državnega sveta razlikujeta tudi po tem, da njuni imenovanji nista omenjeni v področnih zakonih (zakonu o državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu), medtem ko je imenovanje sekretarja državnega sveta omenjeno v zakonu o državnem svetu. Oba generalna sekretarja omenjenih pravosodnih organov skleneta delovno razmerje preko javnega natečaja, v delovno razmerje pa jih sprejme predsednik organa. Pri državnem svetu je ureditev drugačna. Sekretar svoje delo opravlja kot funkcionar na podlagi imenovanja organa, ki je izvoljen na splošnih volitvah. Poleg generalnega sekretarja državnega zbora so funkcionarji tudi sekretar Vrhovnega sodišča RS in sekretar Ustavnega sodišča RS, ki imajo primerljiva pooblastila in obveznosti kot sekretar državnega sveta. Poslovnik državnega sveta zadolžuje sekretarja državnega sveta za pripravo in vodenje sej državnega sveta ter opravljanje drugih nalog, določenih s poslovnikom (20. člen), poleg tega pa je odgovoren še za poslovanje državnega sveta in odgovarja za celotno porabo denarnih sredstev, ki so v proračunu zagotovljena za delovanje državnega sveta. Naloga sekretarja državnega sveta je torej opravljati splošne naloge in pa naloge, ki so značilne za državni svet in ki jih ne opravlja noben drug organ v državi razen državnega zbora, zato je njegovo delovanje podvrženo specifičnim zahtevam, kar je bistvo neke funkcije. Glede statusa sekretarja državnega sveta je že podala svoje mnenje Zakonodajno- pravne službe državnega zbora, ki je zapisala, da ima sekretar državnega sveta položaj funkcionarja. Enakega mnenja je tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu U-I-428/02-7 z dne 18.11.2004 sicer presojalo zakonitost prvega odstavka 100. člena Poslovnika državnega sveta, vendar je v njem samostojno poimenovalo predsednika in sekretarja državnega sveta kot "dva funkcionarja" državnega sveta. Prav tako je status funkcionarja sekretarju državnega sveta priznal državni zbor, ki je ob vsakokratnem sprejemanju proračuna odobril plačo dveh funkcionarjev državnega sveta (predsednika in sekretarja državnega sveta). Državni svet tudi opozarja, da iz zakona o sistemu plač v javnem sektorju ni razvidno, da bo sekretar državnega sveta urejen kot direktor v javnem sektorju. To je bilo opravljeno šele na podlagi uredbe, kar pa je po našem mnenju v neskladju z zakonom. Zakon o državnem svetu je eden izmed najstarejših zakonov v Republiki Sloveniji (sprejel ga namreč ni državni zbor temveč še takratna skupščina) in iz dokumentov o njegovem nastajanju izhaja, da njegovi snovalci niso predvidevali, da bodo področni zakoni izrecno opredeljevali sekretarje organov kot funkcionarje, zato tega tudi niso storili. II. Državni svet tudi opozarja na diskriminatorno obravnavo županov VII v 8. členu predloga odloka. Funkcije v plačni podskupini A5 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 32. do 59. plačnega razreda, pri čemer so plače županov razvrščene v razponu od 46. do 59. plačnega razreda. V najvišji plačni razred je uvrščen župan I, to je župan Ljubljane, naslednje funkcije pa mu sledijo v zmanjševanju za dva plačna razreda. Tako je župan II uvrščen v 57. plačni razred, župan III v 55-ega in tako dalje. Le plača župana VII, v občini z do 2000 prebivalcev, se od svojega predhodnika, župana VI, razlikuje za tri plačne razrede, kar je po mnenju državnega sveta neprimerno. V kolikor se plače vseh ostalih županov razlikujejo za dva plačna razreda, bi bilo bolj primerno, da se tudi plača župana VII od plače župan VI razlikuje le za dva plačna razreda. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2005 so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 12.1.2006. Na klop so prejeli statistični pregled dela Državnega sveta v letu 2005. Uvodne besede je podal predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Razpravljala sta Jožef Jeraj in Doro Hvalica. Repliko je podal Jožef Jeraj. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 , 2/04 in 18/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije sprejema predlog Poročila o delu Državnega sveta Republike Slovenije v letu 2005. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predsednik je pozdravil veleposlanika Republike Avstrije v Republiki Sloveniji Nj. Eksc. gospoda dr. Valentina Inzka, in ga povabil, da predstavi prioritete predsedovanja Republike Avstrije v Evropski uniji. Predsednik se je Nj. Eksc. gospodu dr. Valentinu Inzku zahvalil za predstavitev. Razpravljali so Jožef Jeraj, Anton Peršak, mag. Zlatko Jenko, mag. Dušan Semolič, Ivan Bukovec, Anton Rozman, Boris Janez Bregant, Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil s prioritetami predsedovanja Republike Avstrije Evropski uniji v prvi polovici letošnjega leta in se veleposlaniku Republike Avstrije v Republiki Sloveniji, Nj. Eksc. gospodu dr. Valentinu Inzku, zahvalil za predstavitev. K 9. točki dnevnega reda: Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 100/05. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije, s predlogom za razširitev seje, so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 13.1.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Stališče Interesne skupine delodajalcev so prejeli na klop. Na klop so prejeli mnenje Gospodarske Zbornice Slovenije. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal gospod mag. Bojan Trnovšek, Generalni direktor Direktorata za upravne notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve. Stališče Komisije za politični sistem je podal Marjan Maučec. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak. Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Razpravljala sta Ivan Bukovec in Jože Ilc. Dodatno obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podala gospa Vojka Kokalj, podsekretarka, Ministrstvo za notranje zadeve. Predsednik je zaključil razpravo in ugotovil, da je v dvorani navzočih 19 državnih svetnic in svetnikov, kar ni dovolj za sklepanje. Predlog sklepa, kot so ga državne svetnice in svetniki prejeli na klop:
Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji, dne 18. 1. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o društvih (ZDru-1) - prva obravnava Državni svet podpira ustreznejšo zakonsko ureditev področja društev, ki imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo delovanja in so v preteklosti opravila pomembno delo in prispevala k razvoju slovenske države. Prav zaradi tega je predlog zakona o društvih zelo pomemben. Državni svet pogosto obravnava problematiko društev in o tej tematiki večkrat priredi posvete in javne razprave. Posvet o predlogu zakona o društvih je potekal 2. decembra 2005. Na njem so bili predstavljeni tudi rezultati raziskave o obsegu in vlogi nevladnih organizacij v Sloveniji. Državni svet meni, da mora biti zakonodaja na tem področju izredno napredna in ne sme predstavljati ovire za povečanje vloge društev in nevladnih organizaciji v naši družbi. Razlogi za nezadovoljivo stanje so v nedoločeni vlogi nevladnih organizaciji pri zagotavljanju servisnih storitev in posledično neurejenega financiranja teh organizaciji s strani države. Rešitve, ki vodijo k povečanju vloge društev in nevladnih organizaciji, so predvsem v dopolnitvah določenih področnih zakonov kot je npr. davčna zakonodaja in ne v predlogu zakona o društvih, ki prinaša določene zaostritve na tem področju. Državni svet opozarja tudi na problem uveljavljanja odgovornosti vodilnih oseb društev. Predlagani zakon o društvih ureja njihovo odgovornost za finančno poslovanje, tako da morajo v določenih primerih jamčiti s svojim premoženjem. To ne ustreza naravi prostovoljstva in ga celo zatira. Ravno prostovoljstvo je temelj za uspešno delovanje večine društev saj le-ta nimajo zadostnih finančnih sredstev. Po drugi strani pa je razumljivo sankcioniranje krivdnih ravnanj za zaščito upnikov. Ti so zaradi nedopustnih ravnanj nekaterih društev večkrat ostali nepoplačani, ker nihče v društvu in društvo kot tako ni odgovarjalo za takšna ravnanja. Državni svet tudi opozarja, da mora biti delovanje društev poenostavljeno, tako da so čim manj obremenjena z administrativnimi deli in obremenitvami. Vsaka nepotrebna obremenitev predstavlja dodatno oviro za delovanje društev in zmanjšuje pogoje za organizacijo prireditev, ki bogatijo družbeno življenje v slovenskih krajih. Pomembno je, da se spodbuja in poenostavlja ustanavljanje društev, saj predstavljajo temelj družbenega življenja in predstavljajo pozitiven prispevek za slovensko državo. Vendar je primerno, da se vsa društva ne obravnava enako, saj se med seboj zelo razlikujejo (npr. gasilska društva, Rdeči križ, športna društva). Še posebej je potrebno spodbujati tista društva, ki so posebnega pomena za slovensko državo (gasilska društva, kulturna društva s pevskimi zbori in dramskimi skupinami, planinska društva ipd). Pomemben je prispevek gasilskih društev, saj je za državo najceneje problematiko požarnega varstva in gasilstva urediti s prostovoljnim delom. Njihovo delovanje je gotovo v javnem interesu, zato mora država še naprej omogočati tudi njihovo gospodarsko oziroma pridobitno dejavnost. Slednja je za gasilska društva življenjskega pomena, saj predstavlja pomemben del proračunov teh društev. Državni svet poudarja, da nekatera društva tudi zlorabljajo pridobitno dejavnost društev. Preko njih se namreč prelivajo finančna sredstva na nepošten način. Gre npr. za društva, ki so ustanovljena z namenom, da se izigra veljavna pravna ureditev delovanja gostinskih lokalov. Državni svet opozarja tudi na število dejavnosti, za katera so registrirana društva. Teh je pri nekaterih društvih izjemno veliko, zato državni svet izraža dvome, da eno društvo opravlja navedeno število dejavnosti. Državni svet meni, da je ustrezno, da imajo nekatera društva status društva v javnem interesu (npr. Rdeč križ) in da tega statusa ne pridobivajo v postopku predvidenem po zakonu o društvih. Posledice statusa društev v javnem interesu pa niso zgolj v financiranju s strani države, vendar je lahko tako društvo tudi legitimna stranka v določenih postopkih pred sodiščih (npr. področje varstva okolja) in hkrati uživa društvo s tem statusom na splošno večji ugled in s tem večje zaupanje potencialnih donatorjev. Državni svet poudarja, da nekatera društva delujejo v dobro države. Ob tem še posebej izpostavlja nekatera kulturna društva, ki skrbijo za promocijo slovenske kulture, kar predstavlja izjemen prispevek za državo, vendar država finančno ne spodbuja dovolj omenjene dejavnosti društev, zato so le-ta v eksistencialnih težavah. Po mnenju državnega sveta je potrebno zagotoviti tudi sorazmerje med dajanjem sredstev v občinah in dejavnostjo društev na državni ravni. Občine so v primerjavi z državo preveč finančno obremenjene, zato bi bilo bolj ustrezno, da država prevzame večjo odgovornost na tem področju. Državni svet opozarja tudi na problematiko reševanja lastnine, ki je prešla v lastnino društva Športne unije, kar je sporno. V Sloveniji je namreč kar nekaj športnih objektov, ki so bili nekoč lastnina TVD Partizana, kasneje pa so bili preneseni v last Športne unije, ki za njih ne skrbi dovolj, tako da so ti objekti prazni, zapuščeni, neobnovljeni in kazijo podobo krajev. Državni svet apelira na pristojne institucije, da primerno rešijo takšne primere. Komisija je za poročevalca določila predsednika komisije mag. Adolfa Zupana. * * * Predlog mnenja je pripravljen na podlagi poročila Komisije za politični sistem. - - - Interesna skupina delodajalcev je vložila amandmaja in sicer:
Ker državne svetnice in svetniki niso bili sklepčni je predsednik ugotovil, da se bo o predlaganih amandmajih in predlogu sklepa, glasovalo na naslednji seji. Predsednik je zaključil 40. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
||||||||
| Povezane vsebine | |
 |
40. seja Državnega sveta Republike Slovenije |