Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji 18. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B).

Obrazložitev:

Državni zbor Republike Slovenije je na 12. redni seji 18. 12. 2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B).

Na predlog Vlade Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon po skrajšanem postopku, saj bi naj bil cilj sprejema njegova uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter zagotovitev učinkovitejšega delovanja in načina upravljanja sklada tako, da bo imel v prihodnje še posebej pomembno vlogo pri izvajanju aktivne zemljiške politike. Vendar sprejeti zakon v več členih drastično posega v vsebino zakona, kar bi posledično lahko ogrozilo delovanje ali celo obstoj sklada.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Državni svet Republike Slovenije na svoji 20. redni seji 11. 11. 2009 predloga navedenega zakona niso podprli.

Državni svetniki so še posebej opozorili na nekatera dejstva, kot je nedodelan prenos nezazidanih stavbnih zemljišč s sklada na občine, načrtovani prenos nekaj gozdarjev z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad, znaten delež koncesnine, ki ga bo moral sklad v prihodnje prepustiti občinam ipd.

Posebej je nesprejemljiv predlog, da se odpravi nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada, s čimer bo z odpravo javnega nadzora namreč mogoče kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom. Novela zakona ne pripomore k učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi, saj izrinja še zadnje vzvode države za nadzor nad gozdovi, katerih lastnica je.

Zakon določa koncesijska razmerja, kar je prej spadalo pod določila uredbe. Potrebno je posebej omeniti, da so državni svetniki imeli veliko pripomb o nedorečenosti in nejasnosti v zvezi s prenosom nezazidanih stavbnih zemljišč na občine. V fazi sprejemanja zakona tako na matičnem odboru v Državnem zboru ni bilo bistvenih popravkov, razen umika ustreznega odstotka dajatev koncesnine občinam. To določilo se je nadomestilo v 10.a členu, kjer je zapisano "sedem odstotkov od letne realizacije za posekan in prodan les na kamionski cesti", ki se nameni občinam, kjer ležijo koncesijski gozdovi. Izračun pokaže, da gre za približno enake zneske, vendar za drugačen izračun.

Novela zakona skladu dodatno odvzema sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalaga še zaposlene z Zavoda za gozdove Slovenije in obenem zmanjšuje stroške strokovnega dela, s tem pa tudi strokovno delo z manjšim obsegom vlaganja v gozdove in investicijsko vlaganje v gozdne ceste.

Državni svetniki ocenjujejo, da sprejeti Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne prinaša sprememb v smeri efektivnejšega, transparentnejšega in nasploh boljšega delovanja sklada, temveč v negotovost postavlja delovanje in celo obstoj sklada. Po tem zakonu se močno zmanjšujejo prihodki sklada, kar bo imelo za posledice, da bo sklad postal velik proračunski porabnik.

Največje državno premoženje je v kmetijskih in gozdnih površinah, katere združuje sklad; vsako zakonsko preoblikovanje sklada mora še vedno težiti v smeri in ciljem ter namenu ustanovitve sklada. Država bi morala kot dober gospodar skrbeti za to, da ji bo sklad v korist in ne v breme. Glede na vsa navedena dejstva državni svetniki zahtevajo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu ponovno odloča.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.