Vprašanje mag. Blaža Kavčiča v zvezi s sklenitvijo sporazuma z Republiko Hrvaško glede vračanja nacionaliziranega premoženja

Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 19. 3. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje predsednika Državnega sveta v zvezi s sklenitvijo sporazuma z Republiko Hrvaško glede vračanja nacionaliziranega premoženja in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje predsednika Državnega sveta in predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje predsednika Državnega sveta se glasi:

Katere aktivnosti sta opravili ministrstvi za pravosodje in za zunanje zadeve v zvezi s sklenitvijo sporazuma z Republiko Hrvaško glede vračanja nacionaliziranega premoženja na območju Republike Hrvaške za državljane Republike Slovenije?

Obrazložitev:

Osnovni hrvaški zakon o naknadi za imovinu oduzetu za vrijeme jugoslavenske komunističke vladavine ("Narodne novine" Hrvatske br. 92/1996) je določal, da tujim fizičnim in pravnim osebam ne pripada nobena pravica po tem zakonu. Ustavno sodišče RH je z odločitvijo št. U-I-673/96 (NN, 39/99, 42/99, 43/00, 31/00, 27/01 i 65/01), razveljavilo to določbo in navedlo, da bi morala biti pravica tujcev do vračanja nepremičnin regulirana skladno z drugimi predpisi, ki urejajo pravico tujcev do pridobivanja lastninske pravice na naepremičninah na področju Republike Hrvaške.
Leta 2002 je hrvaški Sabor spremenil predmetni zakon (NN 80/02 i 81/02); člen 10  Zakona o naknadi za imovinu oduzetu za vrijeme jugoslavenske komunističke vladavine (NN 92/96, 39/99, 42/99, 92/99, 43/00, 131/00, 27/01, 65/01, 118/01, 80/02 i 81/02) sedaj določa, da »prejšnji lastnik nima pravice do nadomestila v primeru, ko je vprašanje nadomestila urejeno z meddržavnim sporazumi. Izjemoma od prvega stavka tega člena lahko pravice, določene s tem zakonom pridobijo tudi tuje fizične in pravne osebe, če se to potrdi z meddržavnimi sporazumi.

Delovni osnutek slovenskega zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja je bil objavljen na spletni strani ministrstva za pravosodje že 26. 3. 2007, tj. pred skoraj enim letom, kar se lahko še vedno prepričate na spletni strani  (toliko o očitkih državnemu svetu, da bodo zaradi veta sedaj odškodnine kar naenkrat toliko večje, ob dejstvu, je bil predlog zakona narejen že pred letom dni in ko ministrstvo za pravosodje nedvomno že davno tega pozna tudi novelo hrvaškega zakona iz leta 2002, ki zahteva sklenitev sporazuma).

Ta osnutek v zvezi z 2. členom navaja, da je z zakonom potrebno podrobneje razdelati določbo 3. odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji uveljavljeno z novelo zakona iz leta 1998, s katero se je za odločanje o vračanju podržavljenega premoženja v primerih, kadar bi pravico do vrnitve podržavljenega premoženja uveljavljal tuj državljan, predpisal pogoj vzajemnosti.

Po določbi 3. odstavka 9. člena ZDen je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica priznana tudi (sedaj živečemu) slovenskemu državljanu v državi, katere državljan je tuj državljan. Iz geneze te novelirane določbe je razvidno, da se ta ne nanaša na tuje državljane katerekoli druge države razen na državljane držav nastalih na območju bivših jugoslovanskih republik, ki so sedaj subjekti mednarodnega prava in da je bil povod za uveljavitev obravnavane določbe 3. odstavka 9. člena ZDen hrvaški zakon, ki ureja denacionalizacijo - »Zakon o naknadi za imovinu oduzetu za vrijeme jugoslavenske komunističke vladavine (denacionalizacija)«. 

Strinjam se, z zapisom k delovnemu osnutku zakona, “da sedanja ureditev, po kateri je fizična oseba, ki je bila v času podržavljenja jugoslovanski državljan, sedaj pa je državljan druge države, ki je nastala iz katere od federalnih enot razpadle SFRJ, upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec, ni pravična za osebe, ki so bile rojene na območju sedanje Republike Slovenije in so praviloma tudi slovenske narodnosti, kasneje pa so se iz različnih razlogov (zaposlitve, sklenitve zakonske zveze ipd.) preselile na območje bivših republik SFRJ in imajo sedaj državljanstvo ene izmed držav, ki ja nastala iz ene od federalnih enot”, kakor se moramo strinjati tudi z obratno ugotovitvijo; tudi hrvaška ureditev, ki ne daje takšne pravice sedaj slovenskim državljanom, ni pravična za te osebe, ki so bile rojene na območju sedanje Republike Hrvaške in so praviloma tudi hrvaške narodnosti, kasneje pa so se iz različnih razlogov (zaposlitve, sklenitve zakonske zveze ipd.) preselile na območje Republike Slovenije in imajo sedaj slovensko državljanstvo.

Predlagana slovenska ureditev bi z zakonom o zaključku postopkov vračanja  podržavljenega premoženja hrvaškim državljanom priznala status upravičenca, če so bili rojeni na območju sedanje Republike Slovenije in katerih starši so bili rojeni na območju sedanje Republike Slovenije, medtem ko bi sedaj naši državljani (z enakimi lastnostmi) še vedno ostali “praznih rok” na območju Republike Hrvaške. Tako sedaj naši državljani ne bi imeli statusa upravičenca v RH, medtem ko bi sedaj tuji državljani tak status imeli v RS. Državljanstvo posameznika izkazuje močnejšo vez z državo, kot območje rojstva ali narodnost staršev, zato menim, da je pravična le takšna ureditev, ki odpravlja težave na obeh straneh državne meje. Prava rešitev torej ni le priznanje za eno vrsto upravičencev, medtem ko bi druge (in to celo slovenske državljane) pustili na tujem ob strani.

Rešitev ni sprejem zakona o zaključku postopkov vračanja denacionaliziranega premoženja; pred tem je treba skleniti meddržavni sporazum z Republiko Hrvaško, saj bi zakon še vedno pustil ob strani vse sedanje slovenske državljane, ki so upravičenci do vračila nacionaliziranega premoženja na območju RH. 
Slovenija je s Hrvaško že sklenila pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij - BHRUPR; Uradni list RSM, št. 31/99), ki v 4. členu določa, da bosta pogodbenici omogočili pridobitev lastninske pravice in drugih stvarnih pravic in vpis v zemljiško knjigo na svojem teritoriju fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice, če je veljavni pravni temelj pridobitve nastal do dneva vzpostavitve neodvisnosti tiste pogodbenice, na teritoriju katere nepremičnina leži, ne glede na kraj nastanka pravnega temelja pridobitve. Pogodbenici bosta omogočili pridobivanje lastninske pravice in drugih stvarnih pravic fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice tudi po dnevu vzpostavitve neodvisnosti pogodbenic, v skladu s predpisi vsake od pogodbenic o pridobitvi lastninske pravice tujcev.
Denacionalizacijski zakon je kot pravni temelj za vračanje nacionaliziranega premoženja nastal po dnevu vzpostavitve neodvisnosti obeh držav, zato je sklenitev sporazuma o vračanju nacionaliziranega premoženja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, nujno dejanje.

Hrvaško ministrstvo za pravosodje je na svoji spletni strani  je že leta 2005 navedlo, da so se npr. začela pogajanja z Republiko Avstrijo glede izpolnjevanja denacionalizacijskih določb že pred sedmimi leti (tj. že leta 1998), hrvaška vlada pa je pogajanja formalizirala 24. aprila 2003, ko je sprejela sklep o začetku postopka za sklenitev Sporazuma med Republiko Hrvaško in Republiko Avstrijo o vprašanjih, povezanih z nadomestilom za odvzeto premoženje .

Glede na navedeno me zanima, ali je ministrstvo za pravosodje že začelo s pripravo kakšne pobude za začetek postopka za sklenitev mednarodne pogodbe oz. ali je ministrstvo za zunanje dalo kakšno soglasje k pobudi. 
Če temu ni tako, naj  Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije skladno s 5. členom Zakona o zunanjih zadevah, Uradni list RS št. 113/03, z dne 20.11.2003 (prečiščeno besedilo) poda mnenje o zunanjepolitičnem interesu in navezovanju stikov na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije glede predložene pobude in naj predlaga ukrepe za zagotovitev in uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije, ki ga predstavlja nacionalizirano in še vedno nevrnjeno premoženje sedanjim državljanom

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovorita.