Zapisnik 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije

25. seja je bila v sredo, 7. 4. 2010.

Predsednik je pričel 25. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 17. uri.

Opravičila sta se:

• Borut Meh
• mag. Dušan Črnigoj

Odsotni tudi:

• dr. Andrej Rus
• Drago Bahun
• prof. dr. Jože Mencinger
• Drago Žura

Na sejo so bili vabljeni:

• Aleš Zalar, minister za pravosodje k 5. točki,
• Darja Lavtižar Bebler, Poslanka Državnega zbora k 6. točki,
• Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo k 7. točki,
• Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve k 3. točki

Seje so se udeležili:

• Peter Pavlin, vodja Sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic k 6. točki (ustava),
• Andreja Lang, direktorica Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja na Ministrstvu za pravosodje k 6. točki (ustava),
• Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje k 6. točki (ustava),
• Vojko Volk, veleposlanik na Ministrstvu za zunanje zadeve k 3. točki,
• Polonca Mrvar, diplomatka na Ministrstvu za zunanje zadeve k 3. točki,
• Darja Lavtižar Bebler, poslanka Državnega zbora RS, k 6. točki,
• mag. Andreja Jerina, državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve k 6. točki,
• Larisa Korošec Jasnic, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve k 6. točki,
• Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 5. točki (sklad kmet. zemljišč),

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 31. 3. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog deklaracije o Zahodnem Balkanu (DeZB), EPA 948 - V
4. Pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije
5. Predlog za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, EPA 959-V
6. Predlog zakona o spremembi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske Unije (ZSDZVZEU-A) - skrajšani postopek, EPA 954-V
7. Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) - druga obravnava, EPA 926-V
8. Obravnava zaključkov s posveta "čas je za spremembe v urejanju prostora"

 

Predsednik je predlagal, da se zamenjata 4. in 7. točka. Glede na navedeno je naslednji DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog deklaracije o Zahodnem Balkanu (DeZB), EPA 948 - V
4. Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) - druga obravnava, EPA 926-V
5. Pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije
6. Predlo za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, EPA 959-V
7. Predlog zakona o spremembi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske Unije (ZSDZVZEU-A) - skrajšani postopek, EPA 954-V
8. Obravnava zaključkov s posveta "čas je za spremembe v urejanju prostora"

Predlagan dnevni red je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za,  1 pa je bil proti).

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 24. seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 24. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 31. 3. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 24. seje je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

 

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 2. 4. 2010 in na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z naročilom študije glede ponovne pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji.
Pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja so prejeli po elektronski pošti 2. 4. 2010 in na klop.
Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli po elektronski pošti 2. 4. 2010 in na klop.
Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 2. 4. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z naročilom študije glede ponovne pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobuda Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se glasi:

Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da sproži postopek preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali Ministrstva za gospodarstvo, da naročijo študijo pri Agenciji za raziskave Republike Slovenije za upravičenost in možnosti za ponovno pridelavo in predelavo sladkorne pese v Sloveniji (Ormož) ali kako drugo industrijsko rastlino.

O b r a z l o ž i t e v:

Sladkorna reforma je jasno opredelila, da bo proizvodnja sladkorja obstala samo v najproduktivnejših regijah pridelave sladkorne pese. Produktivnost slovenske pridelave sladkorne pese pa je v povprečju zaostajala za srednje-evropskih približno za 40% do 45%. Lastniki so se odločili, da se umaknejo iz proizvodnje sladkorja v Sloveniji zaradi z reformo zaostrenih razmer pri proizvodnji sladkorja. V takšnih razmerah po vseh projekcijah poslovanja, ki so bile narejene ne bi proizvedli dovolj sladkorne pese za ekonomsko upravičeno proizvodnjo sladkorja, tržišče pa je bilo moteno predvsem s sladkorjem iz Hrvaške po preferencialnem sporazumu s Hrvaško in Srbijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in mnoge druge institucije so se trudile, da ne bi prišlo do zapiranja tovarne, vendar je sprejeta reforma bila prerigorozna za možen obstoj tako pridelane sladkorne pese kot tudi proizvodnje sladkorja. Kmetje so bili z ukinitvijo pridelave sladkorne pese prizadeti; v Sloveniji proizvodnja sladkorja do leta 2013, do katerega bo v veljavi sistem kvot ni več mogoča. Po letu 2013 pa Slovenija glede reforme sladkorja nima več nobenih obveznosti. Z ukinitvijo kvot proizvodnja sladkorja ne bo več omejena in hipotetično bi se lahko pojavil investitor, ki bi bil pripravljen ponovno vzpostaviti proizvodnjo sladkorja.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovori.

 

Sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 6. 4. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanje dr. Zoltana Jana v zvezi z ustanovitvijo novega javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem.
Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana so prejeli po elektronski pošti 6. 4. 2010 in na klop.
Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6. 4. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi z ustanovitvijo novega javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

 Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Koliko delovnih mest bo Vlada RS prihranila z ustanovitvijo novega javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem in kaj bodo počeli organi, ki so naloge s tega področja opravljali do sedaj?

O b r a z l o ž i t e v:

Vlada RS je na seji 25. marca t. l. sklenila, da bo ustanovila nov javni sklad za ravnanje z nepremičnim premoženjem, ki bo v doglednem času zahteval nove zaposlitve, s katerimi so povezani običajni materialni stroški za prostore, opremo, telefone itd. Ob vseh deklaracijah o omejevanju zaposlovanja v javnem sektorju je težko razumeti ustanavljanje novih institucij za naloge, ki so se opravljale že do sedaj.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s prirejanjem iger na srečo.
Vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča ste prejeli na klop.
Predlog sklepa ste prejeli na klop.

 

Vprašanji je obrazložil Boris Šuštaršič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s prirejanjem iger na srečo, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

 Vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča se glasita:

• Zakaj Ministrstvo za finance operativno ne podpira Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, da izvaja svoja pooblastila po novelaciji Zakona o igrah na srečo glede preprečevanja vdora tujih prirediteljev spletnih iger na srečo, ki nimajo podeljene koncesije po naši zakonodaji ter tako povzročajo veliko finančno §kodo ne samo invalidskim, humanitarnim in športnim organizacijam, ampak tudi integralnemu državnemu proračunu?

• Zakaj se namesto navedenega na vašem ministrstvu pripravlja zakonsko spremembo novih pooblastil Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo v tem smislu, da se uradu odvzamejo pooblastila za učinkovito ukrepanje in odločanje o nezakonitem prirejanju spletnih igerr na srečo prenese na sodišče, ki bo morda izdalo ukrep na predlog urada, morda pa tudi ne iz kdo bi vedel katerih objektivnih razlogov?

Obrazložitev:

Nesporno dejstvo je, da ima Republika Slovenija že desetletja urejeno zakonodajo tako glede zakonitega prirejanje iger na srečo kakor tudi namenske porabe koncesijskih dajatev iz teh iger za dobre namene. Postavljeni vprašanjii pa sta utemeljeni na globokem protislovju, ki izhaja iz tega, da naša država zelo strogo in natančno kontrolira domače prireditelje z zakonitimi koncesijami, medtem ko je bila nerazumljivo tolerantna do tujih nezakonitih prirediteljev iger na srečo, ki še posebej zadnje desetletje povzročajo veliko finančno škodo.

To stanje se je z novelacijo zakona o igrah na srečo ustrezno korigiralo in pristojni Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo je izdal prve operativne ukrepe, da blokira dostop do spletnih strani tujih prirediteljev spletnih iger na srečo in zavaruje tozadevne slovenske finančne interese. Na žalost pa beremo v javnih medijih, da je urad naletel na močno nasprotovanje Ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo in Informacijskega pooblaščenca, ki v imenu svobode in človekovih pravic terjata. da se operativno odločanje iz urada prenese na sodišče, kar v praksi pomeni, da bo urad izgubil glavnino svojih pooblastil in učinkovitosti, tuji prireditelji pa bodo še naprej zelo škodljivo vdirali na slovenski trg iger na srečo z minimalnim tveganjem za svoja nezakonita početja.

Sprememba zakonodaje iz navedenih razlogov bi bila vsekakor škodljiva za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih dejavnosti, še zlasti če obravnavano zadevo pogledamo iz dejstva, da vsak tuji prireditelj lahko že sedaj uveljavlja sodno varstvo na katerikoli izvedeni ukrep urada po sedaj veljavni novelaciji zakona o igrah na srečo.

V odgovorih na vprašanji naj bodo pojasnjene utemeljitve in katerikoli drugi razlogi, ki navajajo našo državo, da naj bi slabše ščitila slovenske interese na področju iger na srečo kot je to na primer urejeno v Italiji in drugih državah članicah EU.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 23. 3. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije na vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z obravnavo zadeve Občine Idrija.

- - -

Po elektronski pošti 1. 4. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanji predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovoljenj v isti zadevi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi.

- - -

Po elektronski pošti 6. 4. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Vzajemne Zdravstvene zavarovalnice d.v.z. na ponovna vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča in Petra Požuna Ščernjaviča v zvezi z uvrstitvijo problematike Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z.

 

Državni svetnik Peter Požun je podal obrazložitev.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Z ozirom na dejstvo, da z odgovori glede problematike Vzajemne zdravstvene zavarovalnice nismo zadovoljni predlagam, da problematiko Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Državni svet uvrsti na naslednjo sejo.

Sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo  posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

3. točka dnevnega reda:Predlog deklaracije o Zahodnem Balkanu

Predlog deklaracije je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 33/2010 z dne 16. 3. 2010.
Predlog deklaracije je obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 6. 4. 2010 in na klop.
Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 4. 2010 in na klop.

Predstavnik predlagateljev dekleracije Vojko Volk, veleposlanik na Ministrstvu za zunanje zadeve je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar je pojasnil stališče.
V razpravi so sodelovali Peter Vrisk, Anton Peršak, dr. Janvit Golob, mag. Blaž Kavčič.
Na dileme iz razprave je odgovoril Vojko Volk, veleposlanik na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje mnenje k predlogu zakona:

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu deklaracije o Zahodnem Balkanu (DeZB)

Državni svet predlog deklaracije podpira.

Državni svet je bil seznanjen, da predlog deklaracije dopolnjuje Predlog smernic za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije in ki predstavljajo podlago in vzvod za okrepljeno in bolj koordinirano delovanje Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu. Predlog deklaracije potrjuje zavezanost Republike Slovenije k sodelovanju, pomoči in razvoju navedene regije. Zahodni Balkan je, glede na strateške zunanje politične dokumente in usmeritve slovenskega gospodarstva, prioritetna regija za našo državo.

V razpravi je bila izrečena podpora krepitvi odnosov in poglobitvi sodelovanja Slovenije z državami Zahodnega Balkana. Nedvomno je stabilnost v regiji nujno potrebna. Državni svet meni, da lahko, z gospodarskega vidika, naša država s tvornim bilateralnim sodelovanjem, veliko pridobi. V ospredju mora biti sposobnost, da se uveljavijo ključni interesi naše države.

Republika Slovenija podpira približevanje in vključevanje držav regije v evro-atlantske povezave, s ciljem ustvarjanja območja trajne varnosti in razvoja v regiji. V razpravi je bilo med ostalim zastavljeno vprašanje, zakaj se kot cilj vseh držav Zahodnega Balkana zagotavlja podpora njihovemu vstopanju v evro-atlantske povezave navkljub dejstvu, da so omenjeni postopki vključevanja časovno nedoločni.

Glede učinkovitega gospodarskega sodelovanja je bila izpostavljena problematika uporabe ustreznih standardov. V praksi namreč prihaja do konfliktov zaradi nesprejemanja standardov s strani naročnikov v državah regije, ki so bili uporabljeni pri posameznem pravnem  poslu. Državni svet je opozoril, da bi bilo potrebno vnaprej dogovoriti uporabo veljavnih standardov glede na vsebino dogovorjenega posla. Zato je potrebno rešiti odprta vprašanja, ki naj bodo naklonjena poslovnim interesom naše države.

Državni svet je k 7. točki predloga deklaracije oblikovala naslednjo konkretno pripombo:

V zadnji vrsti se za besedo "Državnega zbora" doda beseda "Državnega sveta".

Obrazložitev:

Po mnenju Državnega sveta je učinkovito uveljavljanje slovenskih nacionalnih interesov in ciljev možno doseči le z usklajenim in koordiniranim delovanjem subjektov na vseh ravneh. Pri tem se ne sme spregledati vloge Državnega sveta ki, kot državni organ, v katerem delujejo zastopniki lokalnih in funkcionalnih interesov, lahko pozitivno vpliva na sodelovanje med Slovenijo in državami regije. Tudi dejavnost Državnega sveta na področju mednarodnih odnosov potrjuje njegov pozitivni vpliv na uresničevanje temeljnih zunanje-političnih interesov in ciljev Republike Slovenije. Zato je potrebno Državni svet vključiti in izrecno navesti med subjekti, ki na ravni države sodelujejo z Zahodnim Balkanom.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Vincenc Otoničar.

Predlog mnenja je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

4. točka dnevnega reda:Pobuda za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Pobudo državnega svetnika Draga Ščernjaviča za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije so prejeli 31. 3. 2010 in na klop.

Pobudo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 2. 4. 2010 in na klop.

Predlog Državnega sveta za zakonodajno iniciativo so prejeli po elektronski pošti 6. 4. 2010 in na klop.

Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče.
V razpravi so sodelovali Darko Fras, Jože Mihelčič, Cvetko Zupančič, Drago Ščernjavič, Anton Peršak, Drago Ščernjavič (replika).
Na dileme iz razprave je odgovoril Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma državnega svetnika Darka Frasa k predlogu mnenja:

 

Na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlagam, da se Pobuda za sprejem predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije spremeni tako, da se sprejme naslednji

AMANDMA
k Pobudi za sprejem zakona predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

 

k 5. členu

Člen se črta.

Členi, ki sledijo, se ustrezno preštevilčijo.

Obrazložitev:

V juliju 2008 sprejet Zakon o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08; v nadaljnjem besedilu: ZJS-1) je skrčil obseg stavbnih zemljišč, ki bi jih država oziroma v njenem imenu Sklad, mora prenesti na občine, upoštevajoč prvotni Zakon o javnih skladih iz leta 2000 (Uradni list RS, št.22/00). Ker prenosi nezazidanih stavbnih zemljišč na občine do sprejetja ZJS-1 še niso bili v celoti opravljeni, nekje tudi iz objektivnih razlogov (npr. parcelacije), se postavi vprašanje enakopravnega obravnavanja vseh občin, kar je lahko tudi ustavno sporno.
Z novelo Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B) je bil dodan 16. a člen, ki ponovno vzpostavlja prvotni kriterij prenosa nezazidanih stavbnih zemljišč na občine, kot je bil določen z Zakonom o javnih skladih iz leta 2000. Prenos med drugim pomeni pomemben razvojni potencial občin, zato je veljavno ureditev potrebno ohranit.
Predlagani amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 10 pa jih je bilo proti).

 

Nato je predsednik dal na glasovanje amandma Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev k predlogu mnenja:

Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlaga, da se Pobuda za sprejem predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije spremeni tako, da se sprejme naslednji

AMANDMA
k Pobudi za sprejem zakona predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

I.
V prvem odstavku Predloga se za besedilom "pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem" doda besedilo "po skrajšanem postopku".  

Obrazložitev:
Skrajšani postopek se predlaga ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, saj je predlagana ureditev veljala že pred zadnjo novelo zakona.

Predlagani amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 0 pa jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev k predlogu mnenja:

Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlaga, da se Pobuda za sprejem predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije spremeni tako, da se sprejme naslednji

AMANDMA
k Pobudi za sprejem zakona predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

II.
k 2. členu
V prvem odstavku 2. člena se za besedilom "Državni zbor Republike Slovenije" doda besedilo "izmed strokovnjakov s področja kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je en član predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice in en član predstavnik Zadružne zveze Slovenije."

V drugem odstavku za besedo "letno" doda besedilo "najkasneje do 30. septembra".

 

Obrazložitev k 2. členu se dopolni z besedilom:

"Še pred sprejemom novele zakona ZSKZ-B se je pojavljal očitek, da so člani nadzornega odbora imenovani politično in ne strokovno. Namen te spremembe je, da Državni zbor v nadzorni svet imenuje strokovnjake s področja kmetijstva in gozdarstva, dva člana od petih pa morata prihajati iz krovnih organizacij, ki se ukvarjata z obravnavanim področjem."

Predlagani amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 0 pa jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetimi amandmaji:
Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006) je Državni svet Republike Slovenije na 25. seji 7. 4. 2010 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, in ga na podlagi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07, PoDZ-1-UPB1) pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku, ker se s tem predlogom zakona uvaja manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, saj je predlagana ureditev veljala že pred zadnjo novelo zakona.

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

1.1 Ocena stanja

Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZSKZ) je bil sprejet februarja 1993 (Ur. l. RS, št. 10/93), nato pa dvakrat noveliran (ZSKZ-A Ur. l. RS, št. 1/96 ter ZSKZ-B Ur. l. RS, št. 8/2010). Z zakonom je bil, z namenom upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije, ustanovljen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad). Naloge Sklada so slediti nacionalnemu interesu in strategiji Republike Slovenije, ki sta zapisana v dokumentih s področja kmetijstva in gozdarstva, izvajati slovensko kmetijsko zemljiško politiko kot dober gospodar zemljišč v lasti Republike Slovenije, voditi promet s temi zemljišči ter opravljati druge z zakonom določene naloge.

1.2. Razlogi za sprejem zakona

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni zbor) je 18. decembra 2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B). Državni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni svet) je od Državnega zbora zahteval, da o noveli zakona ponovno odloča. Državni zbor pripomb Državnega sveta ni upošteval, ne v samem postopku sprejemanja novele zakona ne pri ponovnem odločanju, novelo pa je 28. januarja potrdil s 46 glasovi poslancev.

Državni svet je v svojih mnenjih o predlogu novele zakona ter v zahtevi po ponovnem odločanju o zakonu podrobno navedel, zakaj se z rešitvami ne strinja ter kakšne težave se bodo pojavile v praksi. Poleg Državnega sveta pa so svoj kritični pogled na zakon javno predstavljali tudi poznavalci področja, ki ga zakon in njegova novela urejata.

Ker je bila novela zakona ob ponovnem odločanju v Državnem zboru sprejeta z minimalno večino ter zaradi glasnih javnih kritik novele zakona, ki povzemajo pripombe Državnega sveta, se je le-ta odločil, da v zakonodajni postopek vloži predlog zakona, s katerim se bo preprečila škoda, ki lahko nastane zaradi ne docela premišljene novele.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

2.1 Cilji predloga zakona

Cilji Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije so:

• uvesti nadzor Državnega zbora nad delom Sklada,
• vrniti Skladu sredstva iz koncesijskih dajatev od državnih gozdov ter odpraviti neenako obravnavanje občin,
• ohraniti lastništvo Republike Slovenije na nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki so sedaj v upravljanju Sklada,
• vzpodbuditi intenzivnejše sodelovanje med Skladom in Zavodom za gozdove Slovenije,
• ohraniti kadrovsko ureditev Sklada in Zavoda za gozdove Slovenije.

2.2 Načela predloga zakona

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije temelji na načelu:

• celovitega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi,
• učinkovitega in ekonomičnega poslovanja,
• skrbi za učinkovito zagotavljanje ekonomskih in javnih funkcij gozdov v lasti Republike Slovenije,
• skrbi za trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, s katerimi gospodari oziroma upravlja, na način, da se zasledujejo cilji prilagajanja podnebnim spremembam, ohranjanja narave in ohranjanja dobrega stanja voda.

2.3 Poglavitne rešitve predloga zakona

S predlogom novele zakona se ureja:

• okrepitev sodelovanja Sklada z Zavodom za gozdove Slovenije ter se kadrovska sestava navedenih organov vrača v prejšnje stanje,
• ponovno se vzpostavlja nadzor Državnega zbora nad delom Sklada,
• koncesijske dajatve od državnih gozdov v celoti pripadajo Skladu,
• ohranjanje nezazidana stavbna zemljišča, ki so v upravljanju Sklada, v lastništvu Republike Slovenije.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga  
    javnofinančna sredstva

Predlog zakona v določenih delih le vzpostavlja stanje, katero je bilo pred sprejetjem ZSKZ-B, zato na državni proračun in druga javnofinančna sredstva ne bo imel posledic.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane
    ureditve pravu Evropske unije

4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Evropska unija nima enotnih ureditev za organizacijo in delovanje skladov oziroma drugih oblik upravljanja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti države. Pristojnost na tem področju je prepuščena državam članicam.

Upoštevaje navedeno, predlog zakona ni povezan s pravnim redom EU in nima vpliva na usklajenost slovenske zakonodaje s pravnim redom EU.

 

4.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Primerjava poglavitnih rešitev v predlogu zakona z rešitvami v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem.

Splošna ugotovitev

Analiza primerljivih zakonodajnih rešitev upravljanja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v javni lasti je obsegala primerjavo ureditev v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. V nobeni od teh držav ni upravljanje z zemljišči v javni lasti urejeno s posebnim zakonom, tako kot pri nas. Gre torej za izvirno rešitev slovenske zakonodaje in neposredna primerjava predpisov ni mogoča. V vseh teh državah pa imajo tudi država oziroma občine v lasti kmetijska in gozdna zemljišča, s katerimi upravljajo posebni državni uradi oziroma uprave. Praviloma je upravljanje z gozdovi in upravljanje s kmetijskimi zemljišči institucionalno ločeno. Namen in način upravljanja z zemljišči v javni lasti je urejen v okviru splošnih področnih zakonov, kot so Zakon o kmetijstvu, Zakon o urejanju kmetijskih zemljišč, Zakon o urejanju prostora,  Zakon o gozdovih in v podzakonskih predpisih. Rešitve na osnovi teh predpisov oziroma prakse, ki jo normativno urejajo, v nadaljevanju primerjamo s poglavitnimi rešitvami v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji.

• predlog zakona določa, da lahko v upravljanje Sklada lahko preidejo tudi druga kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije v lasti RS, ki ob uveljavitvi ZSKZ leta 1993 niso bila družbena lastnina in so jih v državno last pridobili upravljavci po letu 1993.
  Ker nobena od preučevanih držav v preteklosti ni poznala družbene lastnine, neposredna primerjava na podlagi vrste lastnine ni mogoča.

 

• predlog zakona spreminja ureditev, na podlagi katere mora Sklad prenesti 7 odstotni delež koncesijskih prejemkov občinam, v katerih ležijo gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi gospodari Sklad, tako da celotni koncesijski prihodki ostanejo Skladu.
  Delitve sredstev iz donosa koncesijskih dajatev v analiziranih državah ne poznajo, saj iz tega vira nimajo prihodkov, ker gozdne uprave same gospodarijo z gozdovi.

Za vse druge rešitve predloga zakona so povsem specifične za razmere v Sloveniji, zato jih ni moč primerjati z rešitvami v drugih državah.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Obseg zemljišč, s katerimi gospodari Sklad, se bo povečal (nezazidana stavbna zemljišča) oziroma se ne bo zmanjšal, kakor je to predvidel ZSKZ-B.

Skladu se bo povečal prihodek, saj dela koncesijskih dajatev, ki jih pridobi iz koncesijskih dajatev od državnih gozdov, ne bo rabil nameniti občinam.

 

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 10/93, 1/96, 23/96 popr., 91/07, 77/08 - ZJS, 109/08 Odl.US, 8/10, 19/10-UPB2) se v 4. členu doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

"Z namenom učinkovitejšega gospodarjenja v državnih gozdovih sklene Sklad z Zavodom za gozdove Slovenije poseben dogovor, na podlagi katerega Zavod za gozdove Slovenije za Sklad opravlja naloge, ki jih določa 57. člen Zakona o gozdovih, ter druge naloge.

V drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo "prejšnjega" nadomesti z besedilom "prvega".

Tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

2. člen

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Sklad ima nadzorni odbor, ki šteje pet članov in jih imenuje Državni zbor Republike Slovenije izmed strokovnjakov s področja kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je en član predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice in en član predstavnik Zadružne zveze Slovenije.

Nadzorni odbor nadzira zakonitost dela in finančno poslovanje Sklada. Nadzorni odbor najmanj enkrat letno najkasneje do 30. septembra poroča o delovanju sklada Državnemu zboru Republike Slovenije."

3. člen

V drugem odstavku 9. člena se črta besedilo "Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o delovanju sklada."

4. člen

Črtajo se tretji, četrti, peti in šesti odstavek 10. a člen.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

5. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 8/10).

Naloge iz 57. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - odl. US, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06 - ORZG40 in 110/07), ki so bile na podlagi določb 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 8/10) prenesene na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, z dnem uveljavitve tega zakona začne ponovno izvajati Zavod za gozdove Slovenije.

Morebitni že začeti postopki prenosa delavcev, sredstev, arhiva in nalog na podlagi 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 8/10) se ustavijo.

V primeru, da so bili kateri postopki prenosa delavcev, sredstev, arhiva in nalog na podlagi 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 8/10) že izvedeni, se sprožijo ustrezni postopki za vzpostavitev stanja pred izvedbo teh postopkov.

6. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

 

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu
S predlagano spremembo se vzpostavlja prejšnja kadrovska ureditev, ki omogoča  gospodarjenje z državnimi gozdovi, jasneje se opredeljujejo naloge in roki za izvedbo omenjenih del s strani Zavoda za gozdove Slovenije kot pomoč Skladu pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. Z uveljavitvijo tega zakona ni več potrebe po letni pogodbi med Zavodom za gozdove Slovenije in Skladom, razen za morebitna posebna dodatna dela, ki se po potrebi letno dogovorijo med Zavodom za gozdove Slovenije in Skladom. S prenosom nalog se iz Sklada na Zavod za gozdove Slovenije prenese tudi s temi deli povezana odgovornost za opravljeno delo.
Pozitivni učinki predlagane spremembe so predvsem:

• Večja učinkovitost upravljanja državnih gozdov zaradi kadrovske mreže terenske službe Zavoda za gozdove Slovenije (426 revirnih gozdarjev na terenu in ostali strokovni kader in službe), ki dnevno obvladuje celoten gozd in gozdni prostor Slovenije. Zavod za gozdove je strokovno usposobljena, primerno organizirana in logistično podprta javna služba, ki bo naloženo delo opravila z minimalnimi stroški.
• Racionalizacija na področju organiziranosti, kadrov, informacijskega sistema, administracije, logistike in stroškov dela.
• Povezanost stroke (načrtovanja) in nadzora zagotavlja realno razvojno usmeritev razvoja slovenskih gozdov.
• Kvalitetnejša izhodišča za doseganje večjih donosov iz državnih gozdov (kvalitetnejše informacije iz lokalnega nivoja v povezavi s strateškim, državnim nivojem in s tem povezanih stroškov).
• Lažja ureditev zemljiško knjižnega stanja in prepotrebne obnove posestnih, parcelnih meja na terenu.
• Upoštevanje in sledenje ciljem Resolucije o nacionalnem gozdnem programu, predvsem poglavjema 9 in 10.

K 2. členu
Trenutno zakon določa, da nadzor nad delom Sklada opravlja pristojno ministrstvo, vlada pa najmanj enkrat letno o njegovem delu poroča Državnemu zboru. Pred novelo ZSKZ-B je nadzor nad delom Sklada opravljal tudi Državni zbor, ki je imenoval nadzorni svet Sklada. Zaradi zakonske določbe je zemljišča v upravljanju Sklada (še) lažje podrediti ozkim kapitalskim interesom, saj se je izrinilo vzvode širšega državnega nadzora nad lastnimi gozdovi ter javen nadzor nad porabo proračunskih sredstev.
Namen tega člena je povrnitev prejšnjega stanja, to je nadzor Državnega zbora nad delovanjem sklada ter s tem gospodarjenjem z državnimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter s tem preprečitev skritega vpliva kapitalskih interesov.
Še pred sprejemom novele zakona ZSKZ-B se je pojavljal očitek, da so člani nadzornega odbora imenovani politično in ne strokovno. Namen te spremembe je, da Državni zbor v nadzorni svet imenuje strokovnjake s področja kmetijstva in gozdarstva, dva člana od petih pa morata prihajati iz krovnih organizacij, ki se ukvarjata z obravnavanim področjem.

K 3. členu
Ker se ponovno uvaja nadzorni svet, ki ga imenuje Državni zbor, poročanje Vlade Državnemu zboru o delovanju Sklada ni več potrebno.

K 4. členu
Namen člena je vrniti Skladu sredstva iz koncesijskih dajatev od državnih gozdov, za katere Sklad iztrži okrog šest milijonov evrov. Namen člena je tudi odpraviti neenako obravnavanje občin, saj je omenjeni delež prihodek občin, v katerih so državni gozdovi, večino teh sredstev pa bodo dobile le štiri občine. Poleg tega občine s temi gozdovi nimajo nobenih stroškov, škoda, ki nastane na infrastrukturi zaradi prevoza lesa, pa ni omejena le na občine, kjer so gozdovi, temveč nastane tudi občinam, skozi katere se les prevaža. Obstoječa rešitev je tudi negospodarna in neracionalna ter ruši temeljni postulat gozdarstva, to je solidarnost.

K 5. členu
S predlaganimi rešitvami se ukinja veljavnost 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 8/10) in izvajanje nalog iz 57. člena Zakona o gozdovih prenaša nazaj na Zavod na gozdove, kot je bilo to urejeno pred zadnjimi spremembami Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vse začete postopke na podlagi 12. člena se zaustavlja, morebitne že izpeljane postopke prenosa delavcev, sredstev, arhiva in nalog pa se ravno tako vrača v stanje pred zadnjimi spremembami Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B). Trenutna zakonska rešitev je bila nepremišljena, saj zakon ne predpisuje prehodnega obdobja, v katerem bi lahko Zavod za gozdove Slovenije svoje delovanje in izpolnjevanje nalog prilagodil zakonskemu stanju. Zaposleni v zavodu namreč ne opravljajo samo enovrstnih nalog, tako da prehod zaposlenih povzroča težave pri izpolnjevanju zakonskih dolžnosti Zavoda za gozdove Slovenije, saj se nesistematično posega v notranjo organizacijo tega zavoda.
S tem se ohranja kadrovska ureditev pred sprejetjem ZSKZ-B, v povezavi s 1. členom predloga tega zakona, pa se Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov nalaga, da skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poskrbi za učinkovitejše gospodarjenje v državnih gozdovih.
K 6. členu
Določba o začetku veljavnosti zakona.

 

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

4. člen

Sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije v skladu s sprejeto razvojno politiko Republike Slovenije, predpisi in svojimi akti ter pri tem opravlja zlasti naslednje naloge:

• skrbi za trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi na način, da se zasledujejo cilji prilagajanja podnebnim spremembam, ohranjanja narave in ohranjanja dobrega stanja voda;
• razpolaga in upravlja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v skladu s predpisi;
• upravlja in vodi evidenco o pravnih in stvarnih lastnostih nepremičnin, s katerimi gospodari po tem zakonu, za namene učinkovitega izvrševanja upravnih nalog sklada ter drugih organov ali organizacij po tem zakonu;
• upravlja finančna sredstva, ki jih dobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi;
• opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove v lasti Republike Slovenije, določene v predpisih in aktih sklada.
• V skladu z določbo druge alineje prejšnjega odstavka sklad odsvoji nepremičnino, s katero gospodari, v skladu s strategijo kmetijske zemljiške politike in ko je to ekonomsko utemeljeno, kar se podrobneje določi v razvojni strategiji sklada, če zakon ne prepoveduje odsvojitve nepremičnine.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sklad ne sme odsvojiti kmetijskega zemljišča ali gozda, za katerega občina izda potrdilo, da je na zemljišču predvidena sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče in je pobuda za spremembo namenske rabe v stavbno zemljišče uvrščena v dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta.
Prepoved odsvojitve iz prejšnjega odstavka velja do uveljavitve občinskega prostorskega načrta oziroma uveljavitve sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta.
Sklad prav tako ne sme odsvojiti kmetijskega zemljišča ali gozda, če je na podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za prostor, razvidno, da se nahaja v območju sprejetega državnega prostorskega načrta oziroma v območju državnega prostorskega načrta v pripravi.

 

7. člen
(črtan)

9. člen

Sklad je za svoje delo odgovoren Vladi Republike Slovenije in ji o svojem delu poroča najmanj enkrat letno.

Delo sklada nadzirata ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, ter ministrstvo pristojno za finance. Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o delovanju sklada.

Sklad vodi evidenco izdanih priznanic in o njihovi višini trimesečno poroča ministrstvu, pristojnemu za finance.

10.a člen

Prihodek sklada je koncesijska dajatev, ki skladu pripada na podlagi podeljenih koncesij za izkoriščanje gozdov, s katerimi gospodari sklad.

Koncesijska dajatev se določi tako, da se od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti, odštejejo priznani stroški izkoriščanja gozdov, ki so stroški poseka, spravila, prodaje gozdno lesnih sortimentov, stroški opravljenih varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialne in ekološke funkcije gozdov, ter stroški gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter se podrobneje določijo z uredbo Vlade Republike Slovenije.

Sklad mora prenesti občinam, v katerih ležijo gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi gospodari sklad, 7 odstotkov od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti iz koncesijskih gozdov.

Posamezna občina, v kateri ležijo gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi gospodari sklad, prejme sorazmerni del vrednosti iz prejšnjega odstavka, in sicer glede na realiziran posek (neto m3) v posamezni občini.

Vrednost iz tretjega odstavka se izplača upravičenim občinam do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.

V proračunu občine se nakazana sredstva iz prejšnjega odstavka izkazujejo kot namenski prejemki in porabljajo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

16.a člen

Nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do 10. marca 1993 družbena lastnina, in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom sprememb in dopolnitev navedenih prostorskih sestavin občinskih planov, usklajenih z obveznimi republiškimi izhodišči, do 20. julija 2004, namenila za graditev objektov in so bila do 10. marca 1993 družbena lastnina, se na neodplačen način prenesejo v last občine, na območju katere ležijo.

Na občino se na neodplačen način prenesejo tudi tista zemljišča, ki jih je sklad pridobil na podlagi zakona, ki ureja dedovanje, kot zapuščino brez dedičev, in so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana na dan 20. julija 2004 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča.

Zemljišča, ki so bila z aktom občine opredeljena kot prvo vodovarstveno območje do 12. avgusta 2008, oziroma so opredeljena kot območje vodnega zajetja v uredbah, ki opredeljujejo vodovarstvena območja, se na neodplačan način prenesejo v last občine, skupaj s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti in napravami na teh zemljiščih.

Zemljišča iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se prenesejo v last občine skupaj z vsemi bremeni. Stroške potrebnih parcelacij nosi občina.

Če zemljišča iz prvega odstavka tega člena postanejo kmetijska zemljišča ali gozdovi na podlagi občinskega prostorskega načrta, je občina dolžna ta zemljišča prenesti v last Republike Slovenije in v gospodarjenje skladu v roku šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B; Ur l. RS, št. 8/2010)

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen

Naloge iz 57. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40 in 110/07), ki jih je do dneva uveljavitve tega zakona opravljal Zavod za gozdove Slovenije, z dnem uveljavitve tega zakona začne izvajati sklad, pri čemer na sklad preide potrebno število delavcev Zavoda za gozdove Slovenije. Prevzem delavcev, sredstev, arhiva in nalog uredita sklad in Zavod za gozdove Slovenije s smiselno uporabo 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07 in 45/08 – ZArbit).

Predlog mnenja skupaj s prejetimi amandmaji je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). 

                                                                                     
5. točka dnevnega reda: Predlog za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona

 

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 37/2010 z dne 22. 3. 2010.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli na klop.

Predstavnik predlagateljev zakona Peter Pavlin, vodja Sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče.
V razpravi so sodelovali Matej Arčon, Boris Šuštaršič, Mihael Jenčič, Anton Peršak, Rastislav Jože Reven, Branimir Štrukelj, mag. Blaž Kavčič, Alojz Kovšca, Lidija Jerkič, Boris Šuštaršič (R), Mihael Jenčič (R).
Na dileme iz razprave je odgovoril Peter Pavlin, vodja Sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic.
Repliko je podal Boris Šuštaršič.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma državnega svetnika Mateja Arčona k predlogu mnenja:

Na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlagam

 

AMANDMA K PREDLOGU MNENJA DRŽAVNEGA SVETA

k Predlogu za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona

Predlog mnenja Državnega sveta k Predlogu za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona se spremeni tako, da se glasi:

"Državni svet podpira predlog za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona.

Državni svet poudarja, da je Ustavno sodišče varuh ustavnosti, pa tudi varuh zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri izvajanju te vloge glede na opredeljene pristojnosti nadzoruje delovanje zakonodajne veje oblasti z vidika ustavnosti (in skladnosti z mednarodnimi pogodbami), delovanje izvršilne veje oblasti tako z vidika ustavnosti kot tudi z vidika zakonitosti in delovanje sodne veje oblasti z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Državni svet podpira predlog dopolnitve Trgovinske zbornice Slovenije in predlaga konkretno pripombo: V prvem odstavku 3. člena, ki spreminja drugi odstavek 162. člena Ustave Republike Slovenije, se za sedmo alinejo doda nova osma alineja, ki se glasi:

"- reprezentativna gospodarska zbornica za območje države, če meni, da zakon protiustavno posega v pravice gospodarskih subjektov."

V tistem trenutku, ko imata pravico ustavnosti zakona zahtevati le dva od treh socialnih partnerjev, t.j. Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikat za območje države, ustava vzpostavlja neenakost med vsemi socialnimi partnerji na območju Republike Slovenije. Socialni partnerji v Republiki Sloveniji so: Vlada Republike Slovenije, reprezentativni sindikati in reprezentativne zbornice. Z upoštevanjem konkretne pripombe se vzpostavi ravnovesje med socialnimi partnerji.

Državni svet je v sodelovanju s SAZU 20. novembra 2008 organiziral posvet z naslovom "Izvor slovenske ustave". Razpravljavci so menili, da bi kazalo na podlagi dosedanjih izkušenj celovito preučiti Ustavo Republike Slovenije ter izdelati analizo in oceno njenih institucij oz. razmerij med njimi in oblikovati priporočilo glede potrebe po prenovi posameznih ustavnih institucij.

V skladu  Zakonom o ustavnem sodišču  - določbe IV. poglavja  o oceni ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil je Državni svet Republike Slovenije od prvega mandata dalje s svojimi zahtevami sodeloval v postopkih zahteve ustavnosti in zakonitosti z Ustavnim sodiščem."

Predlagani amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 7 pa jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem:

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E 

k Predlogu za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona

 

Državni svet podpira predlog.

Državni svet poudarja, da je Ustavnem sodišče varuh ustavnosti, pa tudi varuh zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri izvajanju te vloge glede na opredeljene pristojnosti nadzoruje delovanje zakonodajne veje oblasti z vidika ustavnosti (in skladnosti z mednarodnimi pogodbami), delovanje izvršilne veje oblasti tako z vidika ustavnosti kot tudi z vidika zakonitosti in delovanje sodne veje oblasti z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Zaradi pomembnega položaja Ustavnega sodišča kot posebnega organa v sistemu države oblasti, ki izhaja iz načela demokratičnosti, pravne države in delitve oblasti bi kazalo ponovno pretehtati opredelitve glede možnosti prenosa pristojnosti z Ustavnega sodišča na druga sodišča, z vso zadržanostjo in preudarnostjo.

Državni svetniki so v razpravi opozorili na določbo 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja enako varstvo pravic. Po  predlogu bo imelo Ustavno sodišče diskrecijsko pravico pri obravnavah, nekatere zadeve pa bodo prenešene na druga sodišča, kar bi znalo povečati razkorak do zagotavljanja varstva enakih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki določajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ob tem je bilo opozorjeno, da diskrecijska pravica Ustavnega sodišča ni najboljša rešitev za morebitno odpravljanje nakopičenosti z zadevami, s katerimi se srečuje Ustavno sodišče.

Državni svet podpira predlog dopolnitve Trgovinske zbornice Slovenije in predlaga konkretno pripombo: V prvem odstavku 3. člena, ki spreminja drugi odstavek 162. člena Ustave Republike Slovenije, se za sedmo alinejo doda nova osma alineja, ki se glasi:

"- reprezentativna gospodarska zbornica za območje države, če meni, da zakon protiustavno posega v pravice gospodarskih subjektov."

Obrazložitev:

V tistem trenutku, ko imata pravico ustavnosti zakona zahtevati le dva od treh socialnih partnerjev, t.j. Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikat za območje države, ustava a priori vzpostavlja neenakost med vsemi socialnimi partnerji na območju Republike Slovenije. Socialni partnerji v Republiki Sloveniji so: Vlada Republike Slovenije, reprezentativni sindikati in reprezentativne zbornice. Z upoštevanjem konkretne pripombe se vzpostavi ravnovesje med socialnimi partnerji.

Državni svet je v sodelovanju s SAZU 20. novembra 2008 organiziral posvet z naslovom "Izvor slovenske ustave". Razpravljavci so menili, da bi kazalo na podlagi dosedanjih izkušenj celovito preučiti Ustavo republike Slovenije ter izdelati analizo in oceno njenih institucij oz. razmerij med njimi in oblikovati priporočilo glede potrebe po prenovi posameznih ustavnih institucij.

Državni svet poudarja, da dosedanje Izkušnje glede predlogov za začetek postopka za spremembo ustave kažejo, da kljub temu da so morebiti ustavne spremembe potrebne, je potrebno predlagana sprememba upoštevati v času političnih diskusij in ob spletu interesov, ki so žal dostikrat kratkoročni in ozki, na koncu rezultira v neki rešitvi, ki ni najboljša.

V skladu  Zakonom o ustavnem sodišču  - določbe IV. poglavja  o oceni ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil je Državni svet republike Slovenije od prvega mandata dalje s svojimi zahtevami sodeloval v postopkih zahteve ustavnosti in zakonitosti z Ustavnim sodiščem.

***

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

 

Predlog mnenja skupaj s prejetim amandmajem je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske Unije

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 36/2010 z dne 19. 3. 2010.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli na klop.
Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli na klop.
Na klop so prejeli stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Državni svetnik Jože Mihelčil je pojasnil stališče.

Razpravljal je Vincenc Otoničar.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje mnenje k predlogu zakona:

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU-A) - skrajšani postopek 

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet podpira rešitve, ki bodo z vidika širšega interesa državljanov ter načela javne odgovornosti politike ustreznejše in v ničemer ne pomeni morebitne oslabitve pogajalskih izhodišč države v okviru Evropske unije. Z javnimi sejami bi delo pristojnega delovnega telesa postalo ne le bolj pregledno, ampak bi za državljane evropske zadeve postale bolj "nacionalne", se pravi bi se bolj zavedali njihovega pomena in vpliva na vsakdanje življenje.

Članice EU imajo različne parlamentarne sisteme, pravni temelj (določbe ustave, zakonsko opredelitev) in različno  prakso oblikovanja stališč ter povezovanja v EU. V skladu z Lizbonsko pogodbo lahko nacionalni parlamenti udejanjajo proaktivno delovanje že v zgodnjih fazah odločanja na evropski ravni, ko so zakonodajni predlogi še v postopku oblikovanja.

Državni svet je že v preteklosti aktivno sodeloval na področju EU zadev. 23. oktobra 2007 je bil s strani takratnega predsednika Državnega zbora Franceta Cukjatija in predsednika Državnega sveta Janeza Sušnika iz želje po usklajenem in uspešnem sodelovanju, podpisan  Dogovor o sodelovanju Državnega zbora in Državnega sveta pri usmerjanju aktivnosti v času priprav na predsedovanje in v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Postavljena so bila pravila za oblikovanje skupnih parlamentarnih delegacij.

V skladu z dogovorom se je uveljavila stalna praksa,  da je na sejo Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije vedno povabljen predstavnik  Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.
Državni svet obžaluje, da ni bilo mogoče dobre prakse pri uspešnem predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije in permanentnega, konstruktivnega sodelovanja med Odborom Državnega zbora za zadeve Evropske unije in Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, tudi formalno nadgraditi v okviru Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. 

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

Predlog mnenja je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1pa je bil proti).

 

7. točka dnevnega reda: Predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 27/2010 z dne 26. 02. 2010.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli  31. 3. 2010 in na klop.
Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 2. 4. 2010 in na klop.

Predstavnica predlagateljev zakona Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo je podala obrazložitev.

V razpravi so sodelovali Anton Peršak, Peter Vrisk, Boris Šuštaršič, dr. Janvit Golob.

Na dileme iz razprave je odgovorila Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje mnenje k predlogu zakona:

Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji 7. 4. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

K Predlogu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) -  druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet ugotavlja, da predlog zakona sledi potrebi po ureditvi družbenih vprašanj na področju preprečevanja korupcije na podlagi novih spoznanj in njenih pojavnih oblik ter ob zagotavljanju mednarodnih standardov. Državni svet podpira prizadevanja po pravni ureditvi in zagotavljanju ukrepov za odpravljanje pojavov korupcije in krepitev integritete.

Državni svet podpira namero predlagatelja v krepitvi delovanja pravne države in določitvi ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in odpravljanje nasprotij interesov. 

Državni svet podpira prizadevanja za aktivno in usklajeno delovanje državnih organov, institucij civilne družbe, še posebej nevladnih organizacij in medijev pri preprečevanju korupcije. 

Državni svet ugotavlja, da je v predlogu predvideno, da bo funkcionarje Komisije za preprečevanje korupcije imenoval predsednik države na podlagi predloga seznama primernih kandidatov, ki ga bo pripravila izbirna komisija, ki jo bodo sestavljali imenovani člani Vlade, Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora, Računsko sodišče, Sodni svet, Uradniški svet.

Državni svet predlaga naslednje konkretne pripombe:

V drugem odstavku 9. člena se za drugo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:

"- Komisija Državnega sveta za državno ureditev."

 
Obrazložitev: 
Po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92) je Komisija za opravljanje nalog po tem zakonu, ki jo je ustanovil Državni zbor, imela predsednika in štiri člane, ki jih je izvolil Državni zbor, dva člana pa je izvolil Državni svet.

Predlagana dopolnitev je v skladu s prizadevanji predlagatelja zakona po urejanju problema korupcije in krepitve integritete ob aktivnem in usklajenem delovanju državnih organov. 

Določba 24. člena predloga zakona določa prijavo neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Potrebno je razlikovati med neetičnim in nezakonitim ravnanjem. Praksa namreč kaže, da je lahko neko dejanje skrajno neetično, vendar ni nezakonito.

Državni svet meni, da bi kazalo razmisliti o bolj določni dikciji tretjega odstavka 26. člena, ki določa nezdružljivost opravljanja funkcije in izjeme:
"če opravljanje dejavnosti ne bi vplivalo ali dajalo videza, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije".
V povezavi z opredelitvijo "vpliva ali dajanja videza, da vpliva na zakonitost" 4. točke 34. člena bi morda kazalo natančneje opredeliti dikcijo, katere objektivna presoja je sedaj otežena. 

Predlog zakona v 47. členu določa vsebino načrta integritete, ki so ga dolžni državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi oblikovati in sprejeti načrt integritete ter o tem obvestiti komisijo. Državni svet opozarja, da se v lokalnih skupnostih razmere od občine do občine bistveno ne razlikujejo.

V izogib dodatnim birokratskim postopkom in stroškom priprave načrta integritete, Državni svet predlaga konkretno pripombo:

Tretji odstavek 47. člena se dopolni tako, da se glasi:
"Komisija usposablja osebe iz druge alineje prejšnjega odstavka brezplačno.
Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije pripravi načrt integritete za vse lokalne skupnosti. Z načrtom integritete se obvezno seznani vse zaposlene.

Obrazložitev:
S tem bi okrepili dobro prakso sodelovanja med Komisijo za preprečevanje korupcije in lokalnimi skupnostmi, obenem pa v lokalnih skupnostih enovito postavili pravni temelj in seznanili vse zaposlene. Enovito bi lahko pripravili akte tudi za šole, vrtce, javne zavode.
Drugi odstavek 42. člena, določa pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju zavezanca: "Podatke iz prejšnjega odstavka za zavezanca, ki jih lahko je možno pridobiti iz uradnih evidenc, pridobi komisija sama", je potrebno smiselno preoblikovati (lahko je možno). Za pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju je  potrebno vzpostaviti tak sistem, da bo točno razvidno kdo, kdaj in katere podatke je zbiral.
Ponovno bi kazalo razmisliti o določbi četrtega odstavka 42. člena, po kateri lobist komisiji ni dolžan posredovati podatkov (podatki o premoženjskem stanju iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka člena). Državni svet meni, da zaveza, dolžnost lobistov po posredovanju podatkov (- funkciji oziroma delu, - delu, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije, - drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja) ne bi nesorazmerno posegla v zasebnost lobista.
Državni svet predlaga, da se ponovno pretehta določbo 45. člena - nesorazmerno povečanje premoženja, po kateri so lobisti izvzeti in jim ni potrebno poročati komisiji v primeru, da se je premoženje zavezanca od zadnje prijave nesorazmerno povečalo.

Predlog zakona v 77. člena določa globo od 400 do 4000 za prekršek odgovorne osebe organa oziroma organizacije, ki v nasprotju s 47. členom tega zakona ne oblikuje in sprejme načrta integritete. V primeru morebitne skupne priprave načrta integritete (predlog Komisije za državno ureditev), je sankcija za neizpolnjevanje dolžnosti sprejema načrta integritete brezpredmetna.

Predlog zakona v VIII poglavju ureja lobiranje. Državni svet poudarja, da obstajajo različne prakse urejenosti lobiranja v različnih državah (ZDA, EU) in ob tem opozarja, da je po nekaterih ocenah lobiranje nižja stopnja od korupcije.

Določbe tretjega odstavka 56. člena onemogočajo lobiranje funkcionarjem pred potekom dveh let, odkar je potekla funkcija.  Državni svet predlaga konkretno pripombo:

56. člena se dopolni s 4. točko, ki se glasi:
"(4)  Funkcionarji političnih strank ne morejo opravljati dejavnosti lobiranja."

Obrazložitev:
Politične stranke predlagajo kandidate za opravljanje pomembnih funkcij (ministre, državne sekretarje itn.) in imajo neposreden vpliv in povezavo z njimi, zato je smiselno omejiti lobiranje tudi za funkcionarje političnih strank.

Državni svet pri obravnavi Predloga zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pogreša prvotno najavljene določbe o nezdružljivosti funkcije župana in poslanca.

Državni svet ponovno opozarja, da bi kazalo posvečati večjo pozornost skrbi za uporabo lastnega jezika, slovenskega jezika in v predlogih zakonov opustiti uporabo tujk (npr. določbe o tim. "revolving doors").

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

Predlog mnenja je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

8. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov s posveta "čas je za spremembe v urejanju prostora"

Poziv za spremembe v urejanju prostora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije so prejeli s sklicem 31. 3. 2010 in na klop.
Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli na klop.
Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli na klop.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje mnenje k predlogu zakona:

Predlog mnenja je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 25. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.