Datum odgovora: 25. april 2008
Državni svet Republike Slovenije je na svoji 5. seji, dne 19. 3. 2008 podprl pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca za dopolnitev osebne izkaznice, ki bo hkrati tudi zdravstvena izkaznica, s podatkom o krvni skupini imetnika kartice. Pobudo državni svetnik utemeljuje z obrazložitvijo, da bi tako zapisana krvna skupina omogočala hitrejše ukrepanje zdravstvenih delavcev in zmanjšala stroške, ki jih imajo ob vsakokratni določitvi krvne skupine laboratoriji, hkrati pa pacientom ne bo potrebno večkrat odvzeti krvi zaradi določitve krvne skupine.
Ministrstvo za notranje zadeve se ne strinja s pobudo za dopolnitev osebne izkaznice s krvno skupino njenega imetnika zaradi tega, ker odgovornosti za zapis krvne skupine in s tem za morebitne posledice napačnega zapisa tega podatka na osebni izkaznici ne more naprtiti upravni enoti, ki je izdajateljica osebne izkaznice (po novem pa jo bodo izdajala tudi diplomatsko-konzularna predstavništva RS v tujini).
Podatka o krvni skupini po našem mnenju namreč ni dopustno voditi v evidenci osebnih izkaznic, saj gre v tem primeru za občutljiv osebni podatek, ki v evidenco osebnih izkaznic nikakor ne sodi. Če bi ta podatek moral predložiti posameznik sam ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice, pa se spet odpirajo vprašanja, povezana s preverjanjem pravilnosti tega podatka in odgovornostjo za njegov zapis, predstavljena zgoraj.
Ob tem velja pojasniti, da podatek o krvni skupini ni in ne bo zapisan niti na kartici zdravstvenega zavarovanja. Pobudo za zapis tega podatka na kartico je namreč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot upravljavec sistema kartice zdravstvenega zavarovanja prejel že večkrat iz različnih virov in jo tudi posredoval v preučitev strokovnjakom medicinske stroke (enak princip je v veljavi tudi za druge pobude, npr. za beleženje kroničnih bolezni, dejavnikov zdravstvenih tveganj, ...). Medicinska stroka se je opredelila proti zapisu krvne skupine na kartico zdravstvenega zavarovanja, predvsem zato ker je sam podatek o krvni skupini nezadosten za ukrepanje v primeru urgentne situacije, ker ni vzpostavljenega zanesljivega in enovitega sistema ugotavljanja podatkov o lastnosti krvi, ker obstaja tveganje, da bi prišlo do zamenjave dokumenta, ipd.
Z novim on-line konceptom, ki se postopno uvaja z novo kartico zdravstvenega zavarovanja kot ključem in dostopom do podatkov preko omrežja, se odpirajo možnosti za večji obseg izmenjave podatkov med zdravniki na različnih nivojih, farmacevti in drugimi zdravstvenimi delavci. Njihova implementacija pa je odvisna od interesa in pripravljenosti medicinske stroke, razvojnih virov in seveda zakonskih podlag (ključen na tem področju je namreč Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, po katerem se npr. podatek o krvni skupini vodi le v evidenci krvodajalcev in evidenci potreb bolnikov po krvi).
Če bo torej v prihodnje dana podlaga, da bo podatek o krvni skupini zabeležen med posameznikovimi podatki, do katerih bo mogoče dostopati z novo kartico zdravstvenega zavarovanja, pa bo ravno zaradi možnosti, ki jo prinaša predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici - uporabo osebne izkaznice v zdravstvene namene, mogoče do podatka o krvni skupini priti tudi z osebno izkaznico. Seveda pa le pod pogojem, da se bo državljan ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice odločil, da želi takšno osebno izkaznico, ki jo bo mogoče uporabljati tudi v zdravstvene namene. Ob tem želimo pojasniti tudi, da sta omenjeno pobudo obravnavali tudi dve komisiji Državnega sveta, in sicer Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide na svoji 2. seji, dne 28. 2. 2008, in Komisija za državno ureditev na svoji 4. seji, dne 18. 3. 1008, ki pa omenjene pobude nista podprli.
Dragutin MATE
MINISTER
