|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo 9. junija 2004. Predsednik je pričel 23. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se: * * * - - - Od vabljenih sta se seje udeležila: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade. O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * *
Na predlog predsednice komisije za gospodarstvo, Marte Turk, je predsednik predlagal, da se točka : - predlog za avtentično razlago 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov (Ur.l. RS št. 51/04); Predlog za umik, so državni svetniki prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal podpredsednik komisije za gospodarstvo, mag. Zlatko Jenko. Predlog za umik te točke je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:.
Predlagan dnevni red je bil sprejet (sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Zapisnik 22. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki prejeli s sklicem 25.5.2004. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 22. seje glasujejo. Zapisnik 22. seje Državnega sveta Republike Slovenije je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Na klop so državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Rada Krpača Ministrstvu za okolje, prostor in energijo in Ministrstvo za notranje zadeve v zvezi z graditvijo strelišč na glinaste golobe. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Rada Krpača v zvezi z graditvijo strelišč na glinaste golobe ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Rada Krpača in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja preučita in nanje odgovorita. Vprašanja državnega svetnika Rada Krpača se glasijo: Ali se lahko strelišča na glinaste golobe, ki jih želijo graditi lovske družine obravnavajo kot začasni in pomožni objekt, ali morajo imeti za to gradbeno dovoljenje? Katera zakonodaja določa pogoje za izgradnjo strelišč? Ali je mogoče graditi strelišče na glinaste golobe v krajinskem parku in v ožjem varstvenem pasu vodnega zajetja? Obrazložitev: Nova lovska zakonodaja nalaga lovskim društvom tudi ureditev strelišč na glinaste golobe. Obstaja velika nevarnost, da bodo lovske družine želele pridobiti dovoljenja za izgradnjo na poenostavljen način, da gre za bolj zahtevne objekte zaradi umestitve v okolje in zaradi sprejemljivosti v okolju.
Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop s državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Rada Krpača Ministrstvu za okolje, prostor in energijo v zvezi z zemljišči pod elektrovodi. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Rada Krpača v zvezi z zemljišči pod elektrovodi ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Rada Krpača in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Rada Krpača se glasijo: Ali imajo lastniki zemljišč pod elektrovodi ( predvsem daljnovodi ) s strani lastnikov, oziroma upravljavcev le teh urejeno, oziroma zagotovljeno odškodnino zaradi omejene rabe in vsled tega manjvrednosti zemljišč? Kdo jim je dolžan to odškodnino plačati? Ali je to urejeno ne glede na leto izgradnje elektrovoda? Ali je za ta zemljišča urejena služnost zaradi večkratnih dostopov delavcev na ta zemljišča ob popravilih in vzdrževanjih? Obrazložitev: V Sloveniji je precej kmetijskih in gozdnih zemljišč pod elektrovodi, ki so tudi v zasebni lasti. Na nekaterih od teh zemljišč je raba omejena in zaradi tega so ta zemljišča manjvredna. Tako na primer gozdove pod elektrovodi vsake toliko let posekajo in je vsled tega prihodek iz takšnega gozda zmanjšan. Škoda se dela tudi na zemljiščih in kulturah ter pridelkih ob dostopih in prehodih na zemljiščih ob popravilih in vzdrževanjih. Zaradi tega bi morala lastnikom takšnih zemljišč zagotovljena odškodnina in na teh zemljiščih vpisana služnost. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanje odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko 4.6.2004 so državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede prometa s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Janez Sušnik. Razpravljala sta Cvetko Zupančič in Jože Stanič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede prometa s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi: Kako je mogoč pravni promet s prodajo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na osnovi darilne pogodbe, kjer stranki nimata nobene sorodstvene povezave? Obrazložitev: Skladno z 19. členom zakona o kmetijskih zemljiščih pravni posel odobri upravna enota, pri čemer odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij; med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem; med solastnikoma, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh solastnikov ter na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju; na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo ter če gre za kmetijsko zemljišče ali gozd, na katerem stoji objekt (stavbišče in funkcionalno zemljišče), zgrajen v skladu z veljavnim prostorskih aktom in s predpisi o graditvi objektov. Predkupno pravico pa v skladu s 23. členom zakona o kmetijskih zemljiščih lahko uveljavljajo predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: solastnik; kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; drug kmet; kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. Promet s kmetijskimi zemljišči je v navedenem 19. in 23. členu zakona jasno določen, zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prosim, da mi odgovori na zgoraj zastavljeno vprašanje. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanj odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko 4.6.2004 so državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša Ministrstvu za finance v zvezi z neodplačnim prenosom stvarnega državnega premoženja na osebe javnega prava. Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Anton Kampuš. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša glede prenosa neodplačnega državnega stvarnega premoženja na osebe javnega prava ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša se glasi: Zakaj država Republike Slovenije ne prenaša neodplačno svojega stvarnega premoženja na osebe javnega prava? Obrazložitev: V zakonu o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) je v 80.b členu jasno definirano, da lahko država oziroma občina svoje stvarno premoženje neodplačno preneseta na drugo osebo. Prav tako je v Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l. RS, št. 12/03 in 77/03) v 11. členu opredeljeno, da lahko država neodplačno prenese stvarno premoženje na drugo osebo. Poleg tega navedena uredba v V. poglavju natančno določa pravice in dolžnosti glede upravljanja upravljalca s stvarnim premoženjem, od skrbi za pravno urejenost stvarnega premoženja, tekočega vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja do dobrega gospodarjenja. V praksi ugotavljamo, da ima država v lasti številne nepremičnine (stare zapuščene šole, vojašnice, prodajalne...), s katerimi bi morali gospodariti v skladu z zgoraj citirano uredbo. Vendar temu ni tako, ker država zaradi razpršenosti lastništva s tem stvarnim premoženjem ni zmožna upravljati.Tako številni objekti vidno propadajo, ker se jih niti tekoče niti investicijsko ne vzdržuje, prav tako zanje ni kupcev na javnih razpisih. Občine so zainteresirane brezplačno prevzeti take objekte in jih usposobiti v razne gospodarske, kulturne, zdravstvene, socialne in druge namene, vendar pa nimajo finančnih sredstev za odkup. Vlada Republike Slovenije oz. posamezna ministrstva, ki upravljajo s temi objekti, pa le-teh nočejo prenesti brezplačno in utemeljujejo svoj ekonomski interes. Interesi občin, ki bi s tem želele aktivirati kakršnokoli gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, jih ne zanimajo, prav tako ne upoštevajo širšega javnega interesa. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanj odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - S pošiljko 4.6.2004 so državni svetniki prejeli ponovno vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za notranje zadeve - Uradu za sistem plač v javnem sektorju glede nadzora visokih plač v javnem sektorju. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) ponovno obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede nadzora visokih plač v javnem sektorju ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K LE P : Državni svet Republike Slovenije podpira ponovno vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve oz. Uradu za sistem plač v javnem sektorju, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Ponovno vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi: Na kakšni osnovi je najvišja plača v RTV Sloveniji preko 2.000.000,00 sit bruto, če je ta zavod stalno v izgubi? Državni svet Republike Slovenije je podprl vprašanje z dne 1. 3. 2004, naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo je poslalo svoj odgovor 14. 5. 2004 skupaj s prilogami. Med prilogami je tudi odgovor RTV Slovenija z dne 6. 4. 2004. V odgovoru je izrecno navedeno: "Osnovna bruto plača generalnega direktorja ne znaša preko 2.000.000,00 SIT bruto kot navaja državni svetnik g. Jože Ilc, ampak 1.400.000 SIT bruto in je v skladu s predpisano individualno pogodbo." Ta odgovor je napačen. Moje vprašanje je izrecno bilo: "Na kakšni osnovi je najvišja plača v RTV Sloveniji preko 2.000.000,00 sit bruto, če je ta zavod stalno v izgubi?" Vprašanje ne govori o bruto ali neto zneskih ali konkretni osebi ampak o najvišji plači, ki jo je konkretna oseba prejela v RTV Slovenija. Zato predlagam, da se RTV Slovenija opozori na navedeno napako in naj konkretno odgovorijo. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da ponovno vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko 4.6.2004 so državni svetniki prejeli ponovno vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje, prostor in energijo glede finančne konstrukcije sanacij zemljišč, stavb in infrastrukturre v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč. Predlog sklepa so prejeli na klop. Razpravljal je mag. Zlatko Jenko. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2003, v sladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) ponovno obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s finančno konstrukcijo sanacij zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
O b r a z l o ž i t e v: Ista vprašanja je državni svet prvič obravnaval na 67. seji, dne 3. 10. 2001, in jih poslal ministrstvu. Ker odgovora ni bilo, sem vprašanja ponovil in državni svet jih je na 7. seji, dne 11. 6.2003, ponovno poslal na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori v roku 30 dni. Odgovora ni bilo, zato je državni svet poslal urgenco novembra 2003. Zgodilo se ni nič. Zato vztrajam na postavljenih vprašanjih. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državni svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Rada Krpača za avtentično razlago 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za gospodarstvo. - - - Na klop so državni svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Rada Krpača za poenostavitev postopkov za posege v gozdni prostor - krčitve. Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. - - - S pošiljko 4.6.2004 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka z zvezi z načrtom Ljubljanske urbane regije za reševanje mestnega in primestnega javnega prometa v Ljubljani. - - - S pošiljko 4.6.2004 so državni svetniki prejeli odgovor Vlade RS na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede organizacije izobraževanja in obrazložitve posameznih zakonov in podzakonskih aktov za uslužbence lokalnih skupnosti. - - - S pošiljko dne 4.6.2004 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika Jurija Kavčiča glede definiranja širšega območja Julijskih Alp. - - - S pošiljko 20.5.2004 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanji Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj glede financiranja občin. - - - S pošiljko dne 20.5.2004 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj o pristojnostih in financiranju pokrajin. - - - S pošiljko 20.5.2004 so državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka glede organiziranja osrednje državne proslave ob 100-letnici rojstva Edvarda Kocbeka v Občini Sv. Jurij.
Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 55 in 55-I/04.. Poročilo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo so državni svetniki prejeli s pošiljko 4.6.2004. Poročilo so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so državni svetniki prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. V imenu predlagatelja poročila je kratko obrazložitev podal gospod Aleš Butala, namestnik Varuha človekovih pravic. Stališče komisije za politični sistem je podal predsednik mag. Adolf Zupan Stališče interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja Anton Peršak. Razpravljali so Petra Kersnič, Jože Ilc, Marija Perkovič, Doro Hvalica, Jožef Jeraj, prof.dr. Alojz Križman, Cvetko Zupančič. Amandma je vložila interesna skupina negospodarskih dejavnosti in sicer: 1. Drugi odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: "Državni svet podpira ugotovitve Varuha človekovih pravic v zvezi z zdravstveno reformo, saj se je tudi sam ob obravnavi Bele knjige ??? zdravstvene reforme zavzel za zaščito pravic bolnikov in za zadovoljivo kakovost zdravstvenih storitev ter odgovornost zdravstva za ustrezno zdravljenje." Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Amandma je vložila interesna skupina negospodarskih dejavnosti in sicer: 2. Tretji odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: "Državni svet podpira:
Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Amandma je vložila interesna skupina negospodarskih dejavnosti in sicer: 3. Četrti odstavek se dopolni z naslednjim besedilom: "in se posebej zavzema za sprejem rešitev in ukrepov za premagovanje stigmatizacije in izključevanje predvsem na področju položaja Romov, invalidov, istospolnih partnerskih zvez, ljudi s posebnimi potrebami, brezdomcev in drugih." Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - Amandma je vložil državni svetnik mag. Adolf Zupan in sicer: Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi: "Državni svet priporoča obravnavo Devetega rednega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2003 v Državnem zboru Republike Slovenije zaradi aktualnosti problematike, ki jo obravnava poročilo, še pred parlamentarnimi počitnicami, tako da bi bilo možno takoj pristopiti k razreševanju navedenih vprašanj." Predlagan amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, ob obravnavi Devetega rednega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2003, sprejel naslednji S K L E P da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje M N E N J E k Devetemu rednemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2003 Državni svet podpira Deveto redno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2003. Državni svet je v splošni obravnavi ugotovil, da Varuh človekovih pravic opozarja na področja delovanja oblasti, kjer bi se moralo izvajanje oblasti spremeniti. Državni svet podpira ugotovitve Varuha človekovih pravic v zvezi z zdravstveno reformo, saj se je tudi sam ob obravnavi Bele knjige - zdravstvene reforme zavzel za zaščito pravic bolnikov in za zadovoljivo kakovost zdravstvenih storitev ter odgovornost zdravstva za ustrezno zdravljenje. Državni svet ugotavlja, da bi poročilu morali slediti ukrepi, ki bi bili učinkoviti pri odpravljanju problemov. Državni svet podpira:
Državni svet je tudi ugotovil, da še posebej na področju romske problematike deli isto mnenje z ugotovitvami Varuha človekovih pravic in se posebej zavzema za sprejem rešitev in ukrepov za premagovanje stigmatizacije in izključevanja predvsem na področju položaja Romov, invalidov, istospolnih partnerskih zvez, ljudi s posebnimi potrebami, brezdomcev in drugih. Državni svet priporoča obravnavo Devetega rednega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2003 v Državnem zboru Republike Slovenije zaradi aktualnosti problematike, ki jo obravnava poročilo, še pred parlamentarnimi počitnicami, tako da bi bilo možno takoj pristopiti k razreševanju navedenih vprašanj. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). K 4. točki dnevnega reda: Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 37/04. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo so državni svetniki prejeli s pošiljko 4.6.2004. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo so državni svetniki prejeli s pošiljko 4.6.2004. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo interesne skupine negospodarskih dejavnosti so državni svetniki prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. V imenu predlagatelja je kratko obrazložitev podal pomočnik generalnega direktorja gospod Roman Lavtar, Ministrstvo za notranje zadeve. Stališče komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik, Darko Fras. Stališče komisije za politični sistem je podal predsednik, mag. Adolf Zupan. Stališče interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal dr. Zoltan Jan. Razpravljali so Jože Ilc, Milan Ozimič, Boris Janez Bregant, Doro Hvalica, Marta Turk, prof.dr. Alojz Križman, Darko Fras, Anton Peršak, Jožef Jeraj, Marjan Maučec, Jurij Kavčič, dr. Zoltan Jan, Marta Turk, Štefan Teraž, Vincenc Otoničar, Drago Bahun, mag. Zlatko Jenko. Amandma je vložila interesna skupina negospodarskih dejavnosti in sicer: Interesna skupina ne soglaša s pooblastilom redarja - nošenjem strelnega orožja, zato predlaga, da se konkretna pripomba k 22. členu predloga mnenja državnega sveta črta. Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 3 so se glasovanja vzdržali). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, ob obravnavi predloga zakona o občinskem redarstvu (ZobRed) - prva obravnava, ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije, sprejel S K L E P da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje M N E N J E k predlogu zakona o občinskem redarstvu (ZobRed) - prva obravnava
Državni svet ugotavlja, da so v skladu z zakonom o lokalni samoupravi naloge občinskega redarstva izvirne naloge lokalnih skupnosti, ki se v posameznih občinah že sedaj izvajajo. Prav tako ugotavlja, da predlog zakona predvideva obligatorno ustanovitev občinskega redarstva le v mestnih občinah, v ostalih občinah pa je ustanovitev občinskega redarstva neobvezna. Državni svet poudarja, da je zagotavljanje javnega reda in miru ter nadzora nad prometom v posebnem interesu občin, ki so dolžne prispevati k zagotavljanju in uresničevanju pravice do varnega življenja ljudi in izboljšanju lokalne varnostne politike. Zato je z vidika interesov tako mestnega okolja kot ostalih občin smiselno nadgraditi ureditev občinskega redarstva s posebnim zakonom. Državni svet opozarja na problem zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev za vzpostavitev občinskega redarstva z vidika kadrov (izobraževanje, dodatno zaposlovanje, vodenje evidenc) in opreme oziroma za pokrivanje stroškov redarske službe. Po njegovem mnenju globe, plačane za z zakonom določen prekršek, ki jo izreče pristojno občinsko redarstvo, za občine ne predstavljajo dodatnega finančnega vira, saj se v skladu z zakonom o financiranju občin štejejo med prihodke občin, ki se vštevajo v izračun primerne porabe in s tem upoštevajo pri izračunu finančne izravnave, ki pripada občinam, ki z lastnimi prihodki ne dosegajo izračunane primerne porabe. Poleg tega predstavljajo ta sredstva relativno nestabilen in od okolja in razmer odvisen prihodek. Prihodke občin iz naslova globe bi morali izločiti iz virov primerne porabe in se ne bi smeli upoštevati pri izračunu finančne izravnave, v kolikor bi jih želeli obravnavati kot sistemski vir financiranja redarske službe. Državni svet poudarja, da bodo spremembe in dopolnitve področnih zakonov (zakon o varnosti cestnega prometa, zakon o prekrških zoper javni red in mir) povzročile dodatne obremenitve občinskih proračunov, saj naj bi se občinam povečal obseg obstoječih nalog oziroma določile nove naloge in s tem povečali stroški za izvajanje teh nalog. Zato je potrebno v skladu z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko listino lokalne samouprave, sočasno s sprejemanjem področne zakonodaje, občinam zagotoviti dodaten vir finančnih sredstev za izvajanje teh nalog. Ker gre za razširitev obsega obstoječih nalog in dodatnih nalog v smislu delitve izvirnih nalog med državo in občinami, je potrebno razdeliti tudi finančna sredstva za izvajanje teh nalog. Državni svet je oblikoval naslednji konkretni pripombi: K 21. členu: 1. V tretjem odstavku naj se beseda "eno" nadomesti z besedo "šest". Obrazložitev: 2. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: "Občinski redar sme zadržati osebo, ki jo je zalotil pri prekršku v primeru, če ni mogoče ugotoviti istovetnosti ali če ta nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognila odgovornosti za prekršek ali če so okoliščine, ki opravičujejo oceno, da bo storilec nadaljeval s prekrškom ali da ga bo ponovil. Storilca prekrška je treba v takem primeru privesti brez odlašanja pristojnemu sodišču. V primeru, če je storilec zaloten pri prekršku v času, ko sodišče ne dela, ali če so okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo pobegnil ali bo nadaljeval s prekrškom ali prekršek ponovil, ga sme občinski redar pridržati. Pridržanje traja dokler ni mogoče storilca privesti k pristojnemu sodišču, vendar najdalje dvanajst ur." Obrazložitev: Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal). K 5. točki dnevnega reda: Obvestilo Okrožnega sodišča v Kopru o teku kazenskega postopka zoper člana Državnega sveta Republike Slovenije je obravnavala Mandatno imunitetna komisija in so ga državni svetniki prejeli s pošiljko 4.6.2004. Poročilo Mandatno imunitetne komisije so državni svetniki prejeli s pošiljko 4.6.2004. Stališče Mandatno imunitetne komisije je podala predsednica Petra Kersnič. Na podlagi drugega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur.l. RS št. 44/93, 14/99 in 2/04) Državni svet brez razprave odloča o odvzemu ali o vzpostavitvi imunitete. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije se je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, seznanil z obvestilom Okrožnega sodišča v Kopru o teku kazenskega postopka zoper državnega svetnika in na podlagi prvega in petega odstavka 60. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92), 24., 27. in 29. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) sprejel S K L E P : da državnemu svetniku Branku Kodriču v zvezi z obvestilom o teku kazenskega postopka na Okrožnem sodišču v Kopru (opr. št. K 364/2002) prizna imuniteto in tako ne dovoli vodenja kazenskega postopka.
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
23. seja Državnega sveta Republike Slovenije |