Magnetogram 10. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

(2. junij 2009)

Sejo je vodila Lidija Jerkič, podpredsednica Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 16.04.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Lep pozdrav, spoštovani državni svetniki! Pričenjam 10. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki sem jo sklicala na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Opravičili so se: mag. Blaž Kavčič, Rajko Fajt, dr. Zoltan Jan, Boris Popovič in Drago Bahun.
Na sejo je bil vabljen dr. Franc Križanič, minister za finance, ki ga pozdravljam, prav tako drugega udeleženca Tomaža Babiča, sekretarja v Direktoratu za javno premoženje Ministrstva Republike Slovenije za finance.
O sklicu izredne seje sem obvestila predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda dr. Pavla Gantarja, in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem dne 1.6.2009 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije.
Tako predlagam dnevni red samo s 1. točko, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da o njem glasujemo. Ugotavljamo prisotnost. Prosim, da prijavite svojo prisotnost. (25 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (... članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

            Prehajamo k točki.
Državni zbor je zakon sprejel na 6. seji, v sredo, 27. maja 2009, in vam je bil isti dan posredovan po elektronski pošti. Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, z dne 28.5.2009, ste prejeli s sklicem in na klopi.
Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, poročilo komisije ste prejeli na klopi. Prav tako ste na klopi prejeli predlog zahteve. Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu zahteve vložite v pisni obliki. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto podati obrazložitev? Izvolite, gospod Bogomir Vnučec.

            BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Spoštovani kolegi svetniki! Cilj jamstvene sheme mora biti jasen in ciljen, kar pomeni, spodbuditi gospodarstvo, mu dati pomoč s strani države v obliki poroštev, da bodo banke kreditirale podjetja za investicije, za obratna sredstva, ne pa za konsolidacijo lastništva. Naš veto je v bistvu strah državljanov, da bodo ta sredstva netransparentno porabljena, namesto za pomoč gospodarstvu za poslovanje, za investicije, za poplačilo dolgov lastnikom. Samo za to gre tukaj. Menimo, da je ta veto daleč od tega, da bi zadrževal jamstveno shemo. Če je bila napaka, je bil prejšnji veto na jamstveno shemo. In menimo, da bi že na prejšnji zakon lahko država, ministrstvo, dajalo poroštvo, pa niso, in sicer iz razlogov, ki jih bo najbrž minister obrazložil. Tu tudi ne vidimo nobene težave, če bi danes veto sprejeli, da se poroštev ne bi moglo dajati. Menimo, da bi moralo finančno ministrstvo aktivneje pristopiti k reševanju ne samo teh problemov, tudi drugih. Zato je tudi predlagan naš veto. In še enkrat, tu gre zgolj za to, da v bistvu obstajajo določbe v zakonu, ki pod določenimi pogoji omogočajo konsolidacijo lastništva - izogibam se določeni besedi - in s tem tudi nevarnost, kot sem že povedal, namesto da bi ta denar šel za razvoj, investicije, za poslovanje, gre lahko za odplačevanje posojil menedžerjev. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Ali želi predstavnik predlagatelja zakona, gospod minister, besedo? Izvolite.

            DR. FRANCE KRIŽANIČ: Spoštovani! Hvala za vabilo. Z zakonom o jamstveni shemi država Slovenija podjetjem omogoča pridobitev državnih jamstev v višini 1,2 milijarde evrov. Zakon določa pogoje in merila za pridobitev jamstev, okvirni postopek, provizije, nadomestila za pooblaščeno institucijo, ki bo v imenu in na račun države izvajala postopke, to bo Slovenska izvozna in razvojna družba.
Ob sprejemanju zakona se je postavilo vprašanje, ali je smotrno shemo razširiti tudi na zadruge, ki ne sodijo pod zakon o gospodarskih družbah. In z amandmajem oziroma dopolnitvijo zakona smo tudi zadruge vključili v jamstveno shemo.
Druga pomembna dopolnitev originalnega zakona je, da zakon omogoča pridobitev jamstev države tudi za tista podjetja, ki nimajo več dovolj nepremičnin ali kvalitetnih sredstev, da bi zavarovala kredite, lahko pa enostavno plačajo zavarovalnino po določenih standardih, se pravi, minimalno zavarovalnino, predpisano v pravilih državnih pomoči Evropske komisije. Na ta način se bo odprla možnost kreditiranja celi vrsti podjetij, ki so se zadolžila v obdobju krize, pa so sedaj že našla nova naročila, pridobila nove trge in morajo samo še financirati razvoj na tem področju.
Potem se je ob spremembah zakona, o katerih teče danes beseda, postavilo tudi vprašanje, ali je dovolj močno postavljena omejitev, čemu so ta sredstva namenjena. Že po originalnem zakonu, sprejetem konec aprila, je bilo jasno, da se nova sredstva, ki so pridobljena po tej shemi, lahko namenijo samo za financiranje investicij, obratnih sredstev in razvoja. V nadaljevanju, glede na željo parlamenta in parlamentarnih strank, smo dodali še dodaten člen, ki pravi, da banke, ki bodo pristopile k tej garantni shemi, tudi iz ostalih sredstev ne bodo mogle podpirati tistih prevzemov, ki so izvajani malaciozno, s katerimi prevzemniki kršijo našo prevzemno zakonodajo ali zakonodajo koncentracije trga, pa so zaradi pomanjkljive zakonodaje premalo sankcionirani. Se pravi, kršiteljev banke, ki pristopajo k tej shemi, sploh ne bodo mogle kreditirati.
In končno, sprememba zakona uvaja tudi sankcije za kršitev zakona, zlasti namena, kjer so stvari postavljene tako jasno, da sedaj same sankcije ne bodo težko izvedljive.
Mi pričakujemo, da bo sedaj jamstvena shema stekla. En veto vmes je že zadržal tok te sheme. Res, da je pospešil ta dodatni novi zakon oziroma spremembe zakona in s tem hitrejšo vključitev zadrug, kot bi to izvedli brez dodatnih sprememb, vendar pa je čas, da se to shemo začne izvajati. Zato prosim ta visoki zbor, da veta ne potrdi. Če pa ima namen v večji meri lotiti se problema menedžerskih odkupov, zlasti ker so ti po zadnjih podatkih dosegli v prejšnjem mandatu neverjetne razsežnosti - očitno so bili spodbujani s strani takratne ekonomske politike -, pa predlagam, da enostavno uvedete postopek spremembe teh prevzemov, se pravi, najprej ugotavljanja, potem pa njihove razveljavitve v skladu z zakonskimi in ustavnimi možnostmi. Tu se tega ne da reševati oziroma če se rešuje, se rešuje na škodo odpravljanja posledic finančne krize. Skratka, prosim visoki zbor, da tega veta ne potrdi. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala, gospod minister. Ali želi besedo poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Izvolite, gospod Binder.

            MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Moram povedati, da smo se pred eno uro sestali v naši komisiji in razpravljali o tej jamstveni shemi. In moram povedati, da ta predlog ni bil deležen podpore za veto niti z enim glasom. Skratka, ocenili smo, da je ta zakon oziroma ta sprememba nujno potrebna za gospodarstvo. In moram reči, da se je v diskusiji zrcalila neka visoka stopnja odgovornosti pri razpravi, predvsem v smislu vprašanja na temo eksistence tudi tistega najmanjšega elementa v tej verigi od države, banke, velikih, srednjih in tudi malih podjetij. Seveda moramo verjeti dobri nameri ministrstva in Vlade, ko se je odločila za to spremembo, za ta zakon. Moram pa reči, da je prisotna tudi visoka stopnja nejevere, da se pravzaprav pojavlja vprašanje, ali še komu sploh kaj verjeti. Ni vprašanje leva ali desna vlada, tu je danes vprašanje gole eksistence, preživetja vseh. In v tem kontekstu smo tudi razumeli predlagatelja veta, vendar smo še vedno ocenili, da je kljub temu bolje podpreti ta zakon, ki omogoča bančnemu sistemu pridobitev milijarde 200 milijonov evrov finančnih virov, ki bodo potem verjetno preko velikih, srednjih in tudi malih podjetij vsaj deloma pricurljali tudi do tistih, ki so eksistenčno odvisni od teh virov, kajti mali v tej verigi so najbolj občutljivi.
Gospod minister, predvsem na vas bi apeliral, ne nas razočarati. Zaupanja je malo. Če nas boste razočarali tudi to pot in če bodo šli ti finančni tokovi zopet svojo pot, tako kot so velikokrat šli v preteklosti, lahko pričakujemo marsikaj, tudi najbolj neljube dogodke, kajti pod vprašanjem so eksistence ne samo malih podjetnikov, tudi srednjih podjetij, pa tudi zaposlenih v teh sredinah. Torej, še enkrat prosim, ne nas razočarati.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Golob.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Spoštovani minister, spoštovani kolegi! Prvo, kar opažam, da je danes za razliko od včeraj ena sama kamera - upam, da dela -, včeraj jih je bilo deset; verjetno vemo, zakaj.
Poglejte, spoštovani kolegi, ni dvoma o potrebnosti jamstvene sheme. Namen in delo promotorja dr. Križaniča sta po mojem mnenju jasna in poštena, saj dr. Križanič izhaja iz ugledne in poštene hiše. Gre pa za nekaj drugega. Preko SID banke bo stekel strahotno velik obseg denarja, milijarda 200 milijonov evrov. Vodilni kader naj zapriseže pred vrhovnim sodnikom oziroma predsednikom Vrhovnega sodišča, da bodo pošteno in pod kaznijo servisirali ta denar. Da se nam ne zgodijo zopet razni fenomeni, nagrade a la Kramar in podobno. To je tisto, kar bo povrnilo narodu zaupanje v delovanje države, v vlogo Vlade in predstavnikov ljudstva. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Meh.

            BORUT MEH: Poskušal bom biti res kratek. Predlagatelji pravijo, da jih je strah, da ne bodo prišla sredstva v prave roke. Jaz pa moram reči, da me je kot gospodarstvenika resnično strah, če ta jamstvena shema ne bo hitro zaživela. Razmere v slovenskem gospodarstvu so dejansko izjemno slabe. Eden ključnih problemov je nelikvidnost, ki se razpreda od velikih, pa vse do malih in z jamstveno shemo dejansko dajemo možnost, da se likvidnost slovenskega gospodarstva popravi. In zaradi tega veta ne bom podprl. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa.

            RUDI CIPOT: Spoštovana podpredsednica, gospod minister, spoštovani svetniki! Veta ne bom podprl, hkrati bi pa rad opozoril, da bo jamstvena shema imela mogoče manjši vpliv kot bi ga sicer lahko imela na likvidnost celotnega gospodarstva, če bi finančno ministrstvo podvzelo tudi ukrepe, in sicer kar se pojavlja v zadnjem času, da poslovne banke, predvsem obrtnikom in malim podjetjem, transformirajo dolgoročne kredite v kratkoročne pod slabšimi pogoji, pod pretvezo, da so se bistveno spremenili njihovi finančni viri in da jih drugače ne morejo spremljati. S tem se bo tudi dodatno poslabšala likvidnost v drobnem gospodarstvu, predvsem, ker se namreč z velikimi podjetji banki dogovarjajo separatno. In za mala podjetja in za s.p.-je bi moralo finančno ministrstvo apelirati na poslovne banke, ker namreč narodna banka Slovenije ni dala v tej smeri nobenih usmeritev. Ali resnično poslovne banke lahko razveljavljajo veljavne pogodbe? Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala gospod Cipot. Gospod Mencinger.

            PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani gospod minister, kolegica in kolegi! Jaz veta ne bom podprl. Iz zelo enostavnega razloga, čeprav se mi zdi zakon zelo slab, s tem delitvijo na a, b in c skupine je popolnoma odvečna zadeva. Ker danes si a, jutri si c, ker si izgubil neka naročila, denar pride v gospodarstvo, kar je pomembno. Kar je sedaj pomembno je edina likvidnost. Ali je številka 1,2 milijarde velika ali majhna, jaz mislim,da je majhna, če vemo, da je neto dolg Slovenije v tujini 9,4 milijarde. Se pravi, ta številka ni velika in se bo najbrž morala še povečevati. Ne vidim nobenega razloga. Če se borimo proti tajkunom, nehajmo moralizirati pri stvareh, ki škodujejo gospodarstvu, pa uredimo to na drugačen način. Če so naredili protizakonita dejanja jih je treba preganjati po sodni poti. Če so škodljivi bi jaz uvedel neko državno skrbništvo nad finančnimi holdingi in s tem stvar, zaradi mene, rešimo. V sistemu je pa treba takoj začeti preprečevati tisto, kar se dogaja, to so razna verižna in križna lastništva, ki samo prekrivajo pravzaprav vso situacijo. V tem primeru pa je zelo enostavno, da bomo naredili škodo, če bomo kakršnokoli zadolževanje tega zakona še naprej se šli, zaradi tega, ker pač bomo naredili še škodo gospodarstvu. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Še kdo? Ne. Gospod minister želite mogoče še kaj dodati? Ne.
Amandmajev nismo prejeli, prehajamo na glasovanje. Državni svet Republike Slovenije je na 10. izredni seji 2. junija 2009 ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. seji 27. maja na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost! 29 prisotnih.
Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (23 članov.) Vzdržani?
Ugotavljam, da zahteva ni bila sprejeta.
Zaključujem 10. izredno sejo Državnega sveta ter vam želim srčno pot domov.

            (Seja je bila končana 2. junija 2009 ob 16.23.)