Mnenje k Predlogu zakona o štipendiranju (ZŠtip-1)

Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji 11. 5. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) - druga obravnava

Državni svet ne podpira predloga zakona.

Državni svet se je seznanil s ključnimi cilji in rešitvami predloga zakona, med katerimi so izpostavljeni celovita prenova področja štipendiranja, doseganje večje transparentnosti pri podeljevanju štipendij na podlagi spremenjenih postopkov dodeljevanja finančnih sredstev, pocenitev sistema dodeljevanja štipendij ter zagotavljanje tesnejše povezave med procesom izobraževanja in trgom dela.

Državni svet meni, da je v zadnjem desetletju področje štipendiranja doživelo številne spremembe, katerih posledice se negativno kažejo zlasti v upadanju števila štipendij ter neučinkovite porabe sredstev Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ter proračunskih sredstev. Primer slednjega je slaba ocena potrebnega dviga cenzusa ob spreminjanju Zakona o štipendiranju v letu 2009, zaradi česar je ostal neporabljen velik obseg namenskih finančnih sredstev. Državni svet prav tako meni, da bo zaradi številnih sprememb čedalje težje primerjati med seboj različne do sedaj uporabljene sisteme in njihovo uspešnost, kar se tiče števila štipendistov, višine štipendij, primerjave učinka različnih cenzusov itd.

Državni svet ugotavlja, da je bil del področja štipendiranja, in sicer pravica do prejemanja državne štipendije, urejen že z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je bil sprejet v letu 2010. Urejanje področja štipendiranja torej v zadnjih dveh letih poteka vzporedno preko dveh zakonov - sprememb veljavnega Zakona o štipendiranju oziroma priprave novega ter prej omenjenega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki v svojih določbah napotuje na reševanje določenih vprašanj v zvezi z državnimi štipendijami na obravnavani Predlog zakona o štipendiranju. V zvezi s to povezavo Državni svet opozarja na dejstvo, da je bila pred kratkim vložena v zakonodajno proceduro po nujnem postopku novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katere določbe bodo neposredno vplivale tudi na Predlog zakona o štipendiranju, natančneje na urejanje področja državnih štipendij. Državni svet takšen pristop k pomembnim spremembam področja štipendijske politike ocenjuje kot neusklajen in predvsem nepregleden.

Državni svet se je seznanil s pripombami in amandmaji Študentske organizacije Slovenije in na tej podlagi ugotavlja, da ostajajo med njimi in predlagateljem neusklajena tri ključna vprašanja: odvzetje pravice do štipendije dijakom, mlajšim od 18 let; ukinitev štipendiranja študija na 3. stopnji (doktorskega študija) ter zaostritev pogojev za pridobitev Zoisove štipendije na podlagi uvedbe kumulativnih pogojev za njeno pridobitev (potrdilo o nadarjenosti, šolski uspeh in izjemni dosežek). Državni svet na podlagi podanih pripomb ocenjuje, da je kljub dolgotrajni razpravi o vsebini predloga zakona tudi tokrat prišlo do ponovitve v preteklosti že videnega nekonstruktivnega dialoga med zainteresiranimi deležniki in predlagateljem. Ker izpostavljene sporne točke predloga zakona na nek način pomenijo nasprotovanje osnovnemu konceptu zakona, Državni svet v skladu s to ugotovitvijo poziva Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in predlagatelja, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka ponovno poizkusijo najti sprejemljive rešitve spornih točk predloga zakona.

Državni svet meni, da je potrebno ocenjevati določbe Predloga zakona o štipendiranju tudi z vidika njegove tesne povezave z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na katerega so vezane pomembne določbe obravnavanega predloga zakona - o pogojih za dodelitev državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja, obdobja prejemanja ter izplačila državne štipendije.

Pomembna povezava med Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter predlogom Zakona o štipendiranju se najbolj jasno kaže preko 19. člena Predloga zakona o štipendiranju, ki odreja, da o dodelitvi državne štipendije odloča pristojni center za socialno delo, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pri tem so sporne zlasti določbe tretjega poglavja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev z naslovom Ugotavljanje materialnega položaja posamezne osebe oziroma natančneje določbe, ki se nanašajo na način upoštevanja premoženja pri določanju materialnega položaja, ki služi kot podlaga za določitev pravice do posameznega denarnega prejemka, med drugim tudi državne štipendije. Določeno je namreč, da se premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti (letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti), izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva na dan vložitve vloge. Fiktivno določen dohodek, katerega naziv pove, da temelji na ocenah in ne realnih podlagah, bo imel za zdaj še nedefiniran vpliv na višino cenzusa, tako da je dejanski učinek dviga meje dohodkov oziroma cenzusa (na 64 % neto povprečne plače na družinskega člana po Predlogu zakona o štipendiranju) za posameznika, spričo kumulativnega vpliva različnih dejavnikov na njegovo uvrstitev v določeni dohodkovni razred, vprašljiv. S tem je vprašljiv tudi učinek Predloga zakona o štipendiranju na napovedano zvišanje višine prejetih štipendij.

Državni svet opozarja, da bo z napovedanim zamikom začetka uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prišlo tudi do zamika uporabe določb o državni štipendiji, saj je začetek uporabe slednjih v prehodnih določbah novele omenjenega zakona predviden za 1. januar 2012. Hkrati je v noveli predvideno zaostrovanje cenzusa za upravičenost do državne štipendije do začetka šolskega oziroma študijskega leta 2013/2014, in sicer je predlagan dvig cenzusa za en dohodkovni razred (meja je, namesto na 64 % kot to določa obravnavani predlog zakona, postavljena na 53 % neto povprečne plače na družinskega člana). Kot razlog je navedena zavrnitev Zakona o malem delu na referendumu, pri čemer Državni svet navedeni razlog ocenjuje kot neutemeljen, saj so bila koncesijska sredstva, pridobljena na podlagi Zakona o malem delu, predvidena kot vir financiranja za štipendije, ki jih podeljuje in sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, in ne kot vir financiranja državnih štipendij. 

Državni svet meni, da bi predlagatelj in zakonodajalec morala slediti začrtani časovnici glede uveljavljanja določb zakona, ki se nanašajo na začetek podeljevanja štipendij po novem zakonu, torej jih začeti podeljevati še letos, s septembrom 2011 za dijake in z oktobrom 2011 za študente. Prav tako Državni svet meni, da bi bilo potrebno tistim dijakom, ki so do sedaj imeli pravico dobivati štipendijo pred dopolnjenim 18. letom starosti, omogočiti, da to pravico izčrpajo v celoti, brez prekinitve.

Državni svet podpira amandma Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije k 13. členu predloga zakona, v katerem predlagajo premik starostne omejitve za pridobitev pravice do štipendije na 15 let starosti. S predlaganim amandmajem želijo zaščititi dijake, mlajše od 18 let, ki prihajajo iz najbolj socialno ogroženih kmečkih družin, se šolajo izven svojega kraja bivanja in jim otroški dodatek, kot prihodek staršev katerega namen porabe ni jasno določen, ne bo mogel nadomestiti državne štipendije, ki ima jasen status namenskega sredstva, ki pripada direktno dijaku. Državni svet pri tem opozarja tudi na že sicer poslabšan položaj dijakov, v primerjavi s študenti in osnovnošolci, po ukinitvi subvencionirane prehrane ter na čedalje večje razlike v med izhodišči mladih, ki živijo v ruralnem okolju, v primerjavi s tistimi, ki živijo v urbanih mestnih središčih. Državni svet meni, da bi se moralo s predlogom zakona zasledovati zlasti cilj, da se mladim, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihajajo, na podlagi pravice do državne štipendije, omogoči približno enake pogoje za dostop do izobrazbe. 

Državni svet izpostavlja tudi vprašanje upravičenosti ustanavljanja regijskih štipendijskih fundacij, v smislu preobremenjevanja sistema kadrovskega štipendiranja na regionalni ravni z novimi organizacijskimi oblikami in vprašanjem njihovega dejanskega vpliva na večjo učinkovitost delovanja sistema.

Državni svet sicer podpira namero predlagatelja, da z zakonom skuša prispevati k vzpostavitvi tesnejše povezave med izobraževanjem in trgom dela, vendar ocenjuje, da zastavljeni pristop ne predstavlja učinkovitega in celovitega načina za doseganje tega cilja. Državni svet ugotavlja, da se ključni problem slovenske družbe kaže v nezmožnosti medsebojnega povezovanja ključnih elementov razvoja družbe, zato opozarja, da naj se cilji na področju politike štipendiranja usklajujejo z razvojnimi cilji na področju celotnega izobraževalnega sistema, zlasti na področju visokega šolstva, ob upoštevanju realnih potreb po znanju in dodani vrednosti s strani gospodarstva in družbe v celoti.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Drago Žura.