Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-E)

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-E) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

 Državni svet ugotavlja, da se z novimi določbami omogoča učinkovitejše zagotavljanje ustreznih prostorov namenjenih za vrtce, s čimer se bo olajšalo delovanje občin na področju predšolske vzgoje. Poleg tega novela občinam posebej nalaga obveznost pravočasnega prostorskega načrtovanja vrtcev, kar doslej ni bila praksa.

Državni svet meni, da je organiziranost predšolske vzgoje pomembna, ker je naš sistem po kvaliteti nad evropskim standardom. Skupnost občin Slovenije opozarja, da se je treba zavedati, da bodo verjetno naslednje generacije otrok manjše, zato se je predlagatelj moral na trenutno stanje odzvati racionalno, kar Državni svet podpira.

Državni svet podpira opozorilo Skupnosti vrtcev Slovenije, da je treba z novelo zakona uskladiti tudi Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, da se bo v praksi omogočila uporaba ustreznih prostorov, namenjenih vrtcem, in mnenje Skupnosti občin Slovenije, da je treba s spremembo navedenega pravilnika omogočiti fleksibilnejšo uporabo prostorov, namenjenih za predšolsko vzgojo, ter v izjemnih primerih omogočiti odstopanja od določenih tehničnih pogojev za prostor, pri čemer pa se kvaliteta predšolske vzgoje ne sme zmanjšati, saj je predšolsko obdobje z vidika intelektualnega in emocijskega razvoja najpomembnejše obdobje v razvoju človeka in njegove osebnosti. Državni svet pričakuje, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport sledilo opozorilom Skupnosti občin Slovenije in podaljšalo rok za izvedbo 68. člena navedenega pravilnika, po katerem bi morale občine že do konca 2009 zagotoviti minimalno 3m² igralnih površin na otroka, vključenega v vrtec. Državni svet ob tem opozarja, da bi pri določanju velikosti igralnih površin na otroka kazalo upoštevati tudi kriterij dejanske zasedenosti vrtcev, saj so normativi in minimalni tehnični pogoji za prostor določeni na 100 % zasedenost, medtem ko je dejanska zasedenost manjša. 

Državni svet soglaša z rešitvami v noveli zakona, ki natančno opredeljujejo postopek vpisa in sprejema otrok v vrtec in ga poenostavi, skrajša ter poceni izpeljavo, ob zagotovitvi nezmanjšane pravne varnosti pravic staršev tudi v primeru, kadar je vpisanih več otrok od prostih mest v vrtcih.

Državni svet podpira pripombo Občine Domžale k 4. členu novele zakona (20. člen veljavnega zakona), da ne bi smeli dopuščati rezervacije za otroke, ki bodo šele tekom leta izpolnili pogoje za vstop v vrtec, saj zasedajo proste kapacitete tistim otrokom, ki so dosegli manjše število točk in zato niso bili sprejeti v vrtec. Državni svet predlagatelju novele zakona in matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora predlaga, da se v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona pripomba še preuči.

Nekatere občine ob omejenih proračunskih sredstvih ne morejo slediti demografskim trendom in zagotoviti zadostne prostorske kapacitete za vse otroke. Občine, katerih občani se večinoma vozijo na delo v Ljubljano, so sedaj v oteženem položaju, saj je Mestna občina Ljubljana s pravilnikom, ki določa merila za vpis, zaradi dodatnega kriterija stalnega prebivanja v Mestni občini Ljubljana praktično onemogočila vpis otrok v ljubljanske vrtce iz drugih občin, čeprav imajo starši v skladu z Zakonom o vrtcih pravico do izbire vpisa otroka v katerikoli vrtec.

Državni svet se strinja tudi z opozorilom Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije, da novela zakona prinaša nove finančne obveznosti za občine in jih je zato treba ovrednotiti in uskladiti pri pogajanjih za višino povprečnine za občine, ki mora temeljiti na dejansko predvidenih stroških.

Državni svet ugotavlja, da Ministrstvo za šolstvo in šport preučuje predlog, da bi strošek dela za zaposlene v predšolski vzgoji, ki je element cene programov, prenesli z občinskih proračunov v breme državnega proračuna, saj 80 % cene programov predšolske vzgoje predstavljajo plače zaposlenih, to pa povzroča razlike v ceni in pogojih. Državni svet predlog podpira, vendar obenem opozarja na metodologijo za oblikovanje cen programov predšolske vzgoje, ki temelji na določanju cen po posameznih starostnih skupinah, kar je neprimerno in povzroča neenakomerno finančno obremenitev staršev, še posebej predstavlja to veliko breme za mlade družine. Zato Državni svet Ministrstvu za šolstvo in šport predlaga, da se razlike v ceni programov predšolske vzgoje izenačijo tudi med različnimi starostnimi skupinami. Poleg tega Državni svet meni, da je potreben korenit poseg v sistem plačevanja programov predšolske vzgoje in starše enakomerno obremeni na način, da delavno aktivni starši z manjšimi prihodki ne bodo v slabšem položaju kot nezaposleni, ki lahko s socialnimi transferi dosežejo višji standard kot prvi. Državni svet ocenjuje, da je ključni problem izigravanja socialnih transferov v prikrivanju prihodkov iz dela na črno ter premoženja, ker nimamo zagotovljenega ustreznega nadzora, tega problema pa verjetno ne bo rešila niti načrtovana enotna evidenca pravic iz javnih sredstev, katero Državni svet sicer podpira.

Če hočemo doseči "barcelonski cilj" za vrtce, to je 90 % vključenost otrok v vrtce v drugem starostnem obdobju, je pričakovati trend povečevanja zasebnih izvajalcev predšolske vzgoje, pri čemer je nujno ohraniti dosedanjo visoko stopnjo kvalitete predšolske vzgoje.  Ob tem se postavlja vprašanje statusa zaposlenih v javnih in zasebnih zavodih, ki izvajajo predšolsko vzgojo, v odnosu do nadaljnjega razvoja tega področja. Državni svet podpira, da je na predlog SVIZa v prehodnih določbah novele zakona, ki povzemajo določbe iz ZOFVIa, zagotovljen enak položaj strokovnih delavcev, ki delajo v vrtcih, s tistimi v drugih izobraževalnih zavodih.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Zoltan Jan, predstavnik interesov vzgoje in izobraževanja.