Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 12. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
Seja je bila v četrtek, 9.3.2006. Predsednik je pričel 12. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51., 51 .a in 51. b in petega odstavka 53. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je pričela ob 14.06 in se zaključila ob 15.11 uri. Opravičili so se: * * * Na sejo sta bila vabljena: - - - Od vabljenih so se seje udeležili: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 7.3.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA) RAZŠIRITEV Na pobudo državnega svetnika Rada Krpača in predlogov Interesne skupine negospodarskih dejavnosti ter Interesne skupine lokalnih interesov, je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko: - zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih (ZVV-C). Predlog za razširitev je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Zakon je Državni zbor sprejel na 14. redni seji v četrtek 2.3.2006 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 3.3.2006. Zahteva za izredno sejo, s predlogom za odložilni veto Komisije za gospodarstvo, so prejeli s sklicem 7.3.2006 po elektronski pošti. Javni poziv Državnemu svetu Slovenske Nacionalne stranke, za podporo predlaganemu predlogu za veto, so prejeli po elektronski pošti 8.3.2006. Predlog za odložilni veto sta obravnavali Interesna skupina negospodarskih dejavnosti in Interesna skupina lokalnih interesov. Po elektronski pošti 7.3.2006 in na klop so prejeli predlog sklepa. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga za veto podala predsednica Komisije za gospodarstvo, Marta Turk. Obrazložitev je podal predstavnik predlagatelja predloga zakona, gospod Marko Štrovs, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice z dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, prof.dr. Janvit Golob, Marjan Maučec. Repliko sta podala Doro Hvalica in Marjan Maučec. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 12. izredni seji, dne 9. 3. 2006, ob obravnavi zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 14. redni seji, dne 2. 3. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA). Obrazložitev: S sprejetim zakonom se ureja pravice državljanov, ki so oboleli zaradi azbesta. Med drugim zakon določa postopek uveljavljanja pravic prizadetih oseb do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji in odškodnine v pavšalnem znesku zaradi škode na zdravju, ki so jo prizadete osebe utrpele zaradi azbesta. Dosedanji zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Ur. l. RS, št. 56/96, 35/98, 86/00 in 13/05) je tudi kategoriji prebivalcev, ki so dejansko prebivale ali so opravljale določeno dejavnost ali so bile zaposlene pri družbah, ki se nahajajo ali so se nahajale v okolici poslovnih prostorov družb, kjer se je predeloval ali skladiščil azbest ali azbestni izdelki, že zagotavljal širše pravice, ki pa niso v celoti prenesene v sprejeti zakon. Državni svet je mnenja, da bi morala biti pravica do predčasne upokojitve vezana izključno na invalidnost II. oz. III. kategorije zaradi poklicne bolezni iz 4. člena zakona, ne pa tudi na pogoj, da delavec doseže najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, saj se bolezni lahko pojavijo že po 10-ih oziroma 15-ih letih od prve izpostavitve azbestu. Potrebno bi bilo omogočiti pravico do odškodnine dedičem pokojnih oseb, katerih smrt je posledica izpostavljenosti azbestu. Smrtnost zaradi rakavih obolenj na pljučih se namreč pojavlja že pri starosti okoli 35 let in v takih primerih gre lahko tudi za starše šoloobveznih otrok. Pri izvajanju tako pomembnega zakona je nujna prisotnost predstavnikov vseh zainteresiranih javnosti, zato bi bilo potrebno v medresorsko komisijo vključiti tudi predstavnika organizacij oseb, prizadetih zaradi azbesta. Prav tako je nesprejemljivo, da o obstoju poklicne bolezni odloča interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravstvo ter da zoper mnenje komisije ni pravnega varstva na drugi stopnji, izključeno pa je tudi sodno varstvo, saj sta se tako Upravno sodišče RS kot tudi delovno in socialno sodišče izrekli za nepristojni odločati o sodnem varstvu zoper mnenje komisije. * * * Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Zakon je Državni zbor sprejel na 14. redni seji v ponedeljek 6.3.2006 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 7.3.2006. Pobudo državnega svetnika Rada Krpača so prejeli na klop. Poročilo s predlogom za odložilni veto Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala tudi Interesna skupina lokalnih interesov. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je podal pobudnik predloga za veto, Rado Krpač. Obrazložitev je podal predstavnik predlagatelja predloga zakona, gospod Marko Štrovs, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice z dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Stališče Interesen skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Razpravljali so prof.dr. Jože Mencinger, Ivan Bukovec in Marjan Maučec. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 12. izredni seji, dne 9. 3. 2006, ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih (ZVV-C), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 14. redni seji, dne 6. 3. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih (ZVV-C) Obrazložitev: Državni zbor je na 14. seji, dne 6. 3. 2006, sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih. Državni svet poudarja, da je Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti na 40. seji, 1. 2. 2006, obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih in ga ni podprla. Komisija je nasprotovala sprejemu predloga zakona, ker bi moral biti vložen po rednem postopku, saj gre za zelo pomembno vsebino, s katero bi morala biti seznanjena širša zainteresirana javnost. Po mnenju komisije se s predlogom zakona neargumentirano širi krog upravičencev, zmanjšuje pomen in vloga vojnega veterana in zapostavlja vrednote, ki naj bi bile vodilo pri podeljevanju tega statusa dejanskim upravičencem. Komisija je predlagala, da se v predlogu zakona reši financiranje Zveze združenj borcev NOB, ker z razveljavitvijo zakona o financiranju Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije le-ti ne bodo več imeli zagotovljenih sredstev za svoje delovanje. Državni svet ugotavlja, da v postopku sprejemanja zakona pripombe komisije državnega sveta za družbene dejavnosti niso bile upoštevane. Poleg tega državni svet opozarja na dejstvo, da je vsebina določb 1. člena sprejetega zakona v neskladju z določili zakona o financiranju Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Prav tako določbe 1. člena niso časovno usklajene z začetkom uveljavitve financiranja društev oziroma zvez vojnih veteranov po tem zakonu. Sprejeti zakon krči obseg financiranja dejavnosti Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, za katere je zakonodajalec v letu 1990 predvidel, da je takšnega družbenega pomena, da mora država za njeno delovanje zagotoviti sredstva. Sprejeti zakon bo tako pristojnemu ministru omogočil, da ukine financiranje določenih dejavnosti Zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Pri tem je potrebno poudariti, da je Vlada Republike Slovenije z rebalansom državnega proračuna za leto 2005 in za leti 2006 in 2007 to že storila, ne da bi upoštevala zakon o financiranju Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v okviru podprograma državnega proračuna za financiranje programov veteranskih organizacij Zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije znižalo sredstva kar za 72.376.000 tolarjev, v proračunih za leti 2006 in 2007 pa indeksov na tako znižani postavki ni povečalo. Pri tem je potrebno poudariti, da imajo borci narodnoosvobodilne vojne Slovenije poseben položaj oz. posebno varstvo, ki jim je zagotovljeno z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1-6/91). Zato državni svet predlaga, da se črta 9. člen zakona, ker je z ustavnim zakonom priznan poseben položaj in zagotovljeno varstvo pravic borcem narodnoosvobodilne vojne Slovenije, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev in uživalcem vojaških pokojnin in s posebnim zakonom zagotovljeno delovanje in financiranje Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in tako ni ne pravne podlage ne vsebinskih argumentov, da bi posegali v te pravice. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rado Krpač. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).
|