Magnetogram 14. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(11. marec 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.00.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani svetniki, vabljeni! Pričenjam 14. sejo Državnega sveta, ki sem jo sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta.
Za današnjo sejo sta se opravičila gospod Peter Vrisk in Cveto Zupančič.
Na sejo smo povabili ministrico dr. Ljubico Jelušič k 2. točki, dr. Ivana Svetlika, ministra za delo, družino in socialne zadeve, gospoda Vojka Bernarda, Alpe Adria Greenslo, gospoda Samuela Žbogarja, ministra za zunanje zadeve, gospoda dr. Mateja Lahovnika, ministra za gospodarstvo, gospoda Karla Viktorja Erjavca, ministra za okolje in prostor, gospoda Franca Jurija, poslanca v Državnem zboru, gospo mag. Zlato Ploštajner, ministrico brez resorja, pristojno za področje lokalne samouprave in regionalne politike, gospoda mag. Mitjo Gasparija, ministra brez resorja, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ki se je opravičil, ker je danes s predsednikom Vlade v Novi Gorici, in gospoda Boruta Miklavčiča, ministra za zdravje.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora, gospoda dr. Pavla Gantarja, in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
Dovolite, da že sedaj v naši sredi prisrčno pozdravim ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič. Upam, gospa ministrica, da nam boste dovolili, da opravimo še nekaj čisto kratkih uvodnih formalnosti, potem pa vas bomo z zanimanjem poslušali.
Dnevni red za današnjo sejo ste dobili s sklicem, tak je tudi moj predlog, s tem da smo dobili predlog za spremembo vrstnega reda obravnave točk, in sicer, da bi točki 5 in 6, se pravi, peticijo o plinskem terminalu v Kopru in Tržaškem zalivu, ter 6. točko, predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran, obravnavali takoj po zaključku 2. točke dnevnega reda. Če nihče ne nasprotuje temu predlogu, ga dajem v odločanje oziroma na glasovanje. Je kakšno vprašanje v zvezi s tem? Če ne, predlagam, da najprej ugotovimo prisotnost. (29 prisotnih.)
Glasujemo o tem, da se točki 5 in 6 uvrstita takoj za 2. točko dnevnega reda.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)

Ugotavljam, da je sprejet sklep o spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda. In sedaj predlagam, da glasujemo o tako sprejetem dnevnem redu. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 33 članov, za 24, proti 2.
(Za 24.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 13. SEJE DRŽAVNEGA SVETA.
Skladno s Poslovnikom pripomb nismo prejeli zato predlagam, da o zapisniku glasujemo. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 32 članov. Glasujemo za 31, proti nihče.
(Za 31.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 13. seje Državnega sveta sprejet.

              Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA.
Gospo ministrico sem že pozdravil, poleg nje so se nam pridružili tudi gospod Igor Kotnik, osebni svetovalec ministrice za obrambo, gospa Jerica Pavšič, višja svetovalka za odnose z javnostmi iz Ministrstva za obrambo. Gospod Miran Bogataj, višji sekretar iz ministrstva in gospod Uroš Krek, državni sekretar z Ministrstva za obrambo. Vsi lepo pozdravljeni in spoštovana gospa ministrica, izvolite.

              DR. LJUBICA JELUŠIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani člani Državnega sveta, spoštovani gospodje, gospe.
Zelo vesela sem, da imam priložnost spregovoriti pred vami skupaj z našimi kolegi z Ministrstva za obrambo namreč ocenjujemo, da so stvari, ki jih počnemo letos in v prihodnjih letih na Ministrstvu za obrambo takšne vrste, da za te spremembe oziroma transformacije potrebujemo široko družbeno podporo. To podporo vidimo tudi v vseh oblikah parlamentarnega delovanja in čeprav morebiti v preteklih letih svetniki niste bili ali niso bili tako pogosto vključeni v skupno razmišljanje o razvoju obrambnega in zaščitno reševalnega sistema potem vas jaz v imenu svojih kolegov in v svojem osebnem prosim, če bi lahko v prihodnosti tudi skupaj z vami premislili nekatere o naših sprememb. Da bi pa to lahko naredili je pa prav, da vam povemo s čim se ta hip ukvarjamo in kakšne so naše namere v prihodnosti.      

Ko smo začeli z delom na Ministrstvom za obrambo smo se soočili z realnostjo na obrambnem področju. In ta realnost je bila najprej povezana s financiranjem. Mnogi med vami ste tudi gospodarstveniki in mislim, da boste ta jezik zelo dobro in zelo hitro razumeli. Namreč, soočeni smo bili z dejstvom, da je Ministrstvo za obrambo glede na načrte, ki so nastajali v preteklosti računalo s tem, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do 2% GDP-ja za obrambne potrebe. Ta namera je bila povezana z obljubami ob vstopanju Republike Slovenije v zvezo Nato, ampak moram povedati, da so to obljube s katerimi so bile soočene vse nove članice zveze Nato, od tistih, ki so vstopale leta 1997, do tistih, ki smo vstopali skupaj leta 2004. Skratka, vsi smo bili postavljeni pred dejstvo, da moramo za obrambne izdatke porabiti do 2% DBP, kajti ocena je bila, da nekje povprečje Nata je tisto, ki ga moramo doseči vse države, zlasti zato, ker smo bili dolžni zgraditi zmogljivosti za pariranje standardom postavljenem v zvezi Nato in pa tudi za integracijo v skupno delovanje. Dejstvo je, da je Republika Slovenija to namero sicer napovedala, sprejela, vendar je nikoli ni uresničila. Uresničila je nominalno vrednost, ki je bila namenjena za obrambne izdatke. Namreč, ko so nastajali leta 2003 načrti o tem kaj bo v srednjeročnih in dolgoročnih programih razvoja obrambnega sistema, kaj se bo zgodilo na področju financiranja, so bile poleg številk BDP-ja določene tudi nominalne vrednosti. In v smislu nominalnih vrednosti je Republika Slovenija izpolnjevala svoje obveznosti tam nekje do leta 2007. V letu 2008 pa smo bili že soočeni ob koncu leta z nesposobnostjo obrambnega sistema, da uresniči že takrat napovedane namere. To je bila prva stvar. Druga stvar s katero smo se soočili je bilo dejstvo, da je koalicija, ki je prišla na oblast v novembru leta 2008 dogovorno sklenila, da bo za obrambne izdatke namenila 1,5% BDP-ja. V zvezi s  tem dejstvom s katerim smo se soočili smo si postavili program, da je potrebno razvojne dokumente obrambnega resorja naravnati tako, da bomo z zmanjšanimi sredstvi poskušali doseči tiste prioritetne cilje, ki pa jih kot obrambni in družbeno samozaščitni oziroma zaščitno reševalni sistem te družbe moramo doseči in smo jih dolžni dosegati v skladu s smernicami, ki smo jih dobili v slovenskem parlamentu.
Težava je bila pa v tem, da smo se poleg teh namer o razvojnih dokumentih soočili še z ugotovijo, da zaostajamo, ne samo pri denarju, ampak da zaostajamo tudi na mnogih drugih področjih, in to so področja števila pripadnikov vojaškega sistema, zaostajali smo glede na postavljene načrte za 1.200 vojakov, poklicnih vojakov. Zaostajali smo na točki pogodbenih rezervistov. Zaostajali smo na točki velikih obrambnih projektov opremljanja. Se pravi, da tisto, kar je bilo načrtovano v letih 2004 in je bilo tudi v obliki resolucije v splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske pravzaprav potrjeno in sprejeto v slovenskem Državnem zboru in parlamentu kot celoti, ni bilo uresničevano v letih kot se je pričakovalo. Nekateri projekti so bili zaustavljeni, nekateri preloženi, nekateri popolnoma ukinjeni.
Soočili smo se tudi z dejstvom, da smo na enem od temeljnih projektov od katerih je odvisna prihodnost zlasti slovenske vojske in prihodnost, ki je vezana na najmanj 10 do 15 let, bila povezana z enim samim velikim projektom opremljanja in sicer projektom nabave srednjih kolesnih oklepnih vozil 8X8.
Če gremo naprej. Gospa Pavšičeva(?). Soočeni smo bili tudi z dejstvom, da se je na področju plač nekaj spremenilo v letu 2008. Plače v obrambnem sistemu so bile na začetku, ko smo začeli postavljati nove planske dokumente skladno s pričakovanji zveze Nato po vstopu, torej leta 2004, so bile plače še relativno primerljive z okoljem, se pravi s civilnim okoljem. Medtem ko potem so pa iz leto v leto plače v obrambnem sistemu padale v primerjavi s civilnim okoljem in poskus, ki je bil narejen z zakonom o službi v slovenski vojski, leta 2006 in 2007 je šel v smeri vsaj izboljšanja standarda pripadnikov slovenske vojske. Vendar smo dokaj hitro bili v letu 2008 soočeni z dejstvom, da je ta zakon o službi v slovenski vojski možno samo delno uveljaviti. Kajti vezan je bil na dogodke oziroma na nastajanje zakonodaje, ki je bila povezana z javnim sektorjem. Na tej točki je prišlo sicer delno do prevedbe prejšnjega stanja ... Na področju plač je prišlo do prevedbe prejšnjega stanja v novo plačno zakonodajo oziroma v logiko nove plačne zakonodaje, vendar na žalost je pri tem nastalo tudi precej novih krivic, ki so povzročile vsaj 3.000 ugovorov proti, ugovorov in zahtevkov o varstvu pravic med pripadniki slovenske vojske. Kar pomeni, da je ta problematika plač v javnem sektorju globoko zarezala v motivacijo v našem obrambnem sistemu. Torej v motivacijo za delo.
Soočeni smo bili pa tudi z dejstvom, da je od leta 2005 dalje precej upadala javna sprejemljivost in javna podoba delovanja celotne države Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in emisijah, kar je vsaj iz vidika slovenske vojske zelo problematično dejstvo. Namreč, poklicnih vojakov praviloma ne plačujemo zato, da bi bili doma ves čas, ampak zato, da se v tujini na mednarodnih operacijah urijo, preizkušajo svoje znanje, se naučijo tudi novih stvari, ki jih potem lahko uporabimo za potrebe lastne obrambe. Če tega ne moremo zagotoviti, pomeni, da plačujemo poklicne vojake samo zato, da je doma, da je tu in tam na razpolago pri naravnih nesrečah, ko do takega dogodka pride, sicer pa od teh njegovih znanj in usposobljenosti nimamo veliko in tudi on sam se čuti neuporabnega v družbi in zelo verjetno takega vojaka ne bomo prav dolgo časa zadržali.
Odločili smo se, da že takoj ob prihodu na Ministrstvo za obrambo začnemo najprej, zaradi dejstev, s katerimi je bil ta obrambni sistem soočen, z zahtevnim projektom, ki se mu reče strateški pregled obrambnega resorja. To poznate tisti, ki spremljate zadeve v tujini in tudi v preteklosti se je v Sloveniji to že delalo. Gre za dokaj natančno analizo vseh aktivnosti v celotnem obrambnem in zaščitno-reševalnem delu Ministrstva za obrambo, in sicer v tistem delu zaščitno-reševalnega sistema, ki je vezan na državno raven. Tu bi vas rada opozorila na neko posebnost. Namreč, obrambni sistem je v celoti voden na ravni države, zaščitno-reševalni sistem, ki ga imamo znotraj Ministrstva za obrambo, pa je na ravni države in na ravni regij ali tako imenovanih regijskih izpostav voden s strani države. Velik del tega sistema pa poteka na ravni lokalnih skupnosti, in tisti, ki ste župani, dobro veste, da imate v zvezi s tem veliko odgovornosti. Na vaši ravni, torej županski ravni, se odvija v nekaterih primerih tudi poklicni del sistema zaščite in reševanja, v nekaterih primerih oziroma v vseh, bomo kar rekli, pa tudi ogromen, zahteven sistem prostovoljnega dela v različnih zaščitno-reševalnih organizacijah, od poklicnih gasilcev, ki so na eni strani, prostovoljnih gasilcev, jamarskih društev, gorskega reševalnega dela do različnih drugih, recimo organizacij, ki skrbijo za prvo pomoč in tako naprej. Skratka, ogromno dejavnosti, ki jih ocenjujemo, da imajo za sabo vsaj do 150 tisoč prostovoljcev. Torej, želeli smo preveriti, kako deluje tisti del sistema, ki ga lahko nadziramo s strani države. Kajti tistega, ki ga nadzirate vi na lokalni ravni kot župani, ni mogoče zajeti na tak način, kot imamo mi vzpostavljene mehanizme. Na podlagi rezultatov tega zelo natančnega pregleda smo želeli v letošnjem letu izdelati nove planske dokumente. In ti novi planski dokumenti, pa tudi strateški usmerjevalni dokumenti, ki jih moramo potrditi skupaj z vami v Državnem zboru in Državnem svetu, zadevajo naslednje dokumente. Najprej dve resoluciji, ki sta vezani na oba temeljna sistema, ki ju imamo, in sicer resolucija o strategiji nacionalne varnosti, prvi dokument, drugi dokument, resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potem naslednji dokument, ki nam pomaga pri vzpostavitvi novih kontur Slovenske vojske, to je resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Iz tega mora slediti srednjeročni obrambni program. Pri resoluciji o splošnem dolgoročnem programu naj povem, da nameravamo postaviti konture do leta 2025, medtem ko pri novem srednjeročnem obrambnem programu pa moramo priti nekje od leta 2009 do leta 2014. Naša naloga je hkrati, da poleg teh dokumentov, ki jih postavljamo v našem, notranjem, domačem sistemu, odgovarjamo tudi na pričakovanja iz okolja držav zaveznic oziroma članic zveze Nato, s katerimi skupaj skrbimo za kolektivno obrambo in pa seveda za naloge, ki izhajajo, ki presegajo tako imenovani 5. člen washinghtonske pogodbe in se jim reče "Out of ferria operations" oziroma operacije izven območja odgovornosti Zveze Nato. V zvezi s tem imamo posebne naloge v lanskem, letošnjem letu in sicer to so naloge, ki so vezane na planska obdobja v Zvezi Nato, ki so tudi dvoletna planska obdobja, dvo do štiri letna, v okviru katerih bomo morali glede na stanje, ki ga ugotavljamo, nekoliko spremeniti zaveze, ki so bile v preteklosti smo jih sprejeli kod država članica Zveze Nata. Najprej bomo morali pošteno povedati kakšno je stanje s financiranjem in sicer v zvezi s tem bomo morali zamakniti nekatere projekte opremljanja predvsem, kar boste videli in kar verjetno že opazujete sedaj, ko proučujete rebalans proračuna za leto 2009. Še bolj bo to pa vidno v novem proračunu 2010/2011. Tisto kar moramo narediti poleg teh pogajanj, ki potekajo za Zvezo Nato in se nadaljujejo, začeli smo z njimi konec leta, ko smo dobili prva poročila oziroma na začetku januarja 2009, ko smo dobili prvo poročilo o stanju našega planiranja v preteklosti, tam smo že prvič povedali, da naši projekti opremljanja, kot so bili napovedani v preteklih letih, ne vzdržijo. Sedaj čakamo na poročilo, ki ga bomo prejeli v prihodnjih tednih, na podlagi katerega sledijo naslednja pogajanja in tudi naslednje spremembe v našem, vsaj planskem načrtovanju. Tisto kar moramo mi še narediti je, da Zakon o službi v Slovenski vojski, ki je postavil obdobje dveh let za uresničevanja stvari, ki so bila tam zapisana, poskušamo implementirati. In sicer moramo ga spraviti na raven uredb in različnih pravilnikov, kjer pa so se v pretekle, letu stvari precej zatikale. Tu ne moremo reči, da nam je uspelo zelo veliko, moram pa povedati, da smo od implementacije, Zakon o službi v Slovenski vojski precej odvisni, ko gre za vprašanje zadrževanja kadrov v vojaški službi predvsem in pa odhoda teh kadrov v pokoj oziroma v druge službe na način, da je to dovolj dostojanstveno za ljudi v katere je bilo investirano posebne vrste znanja - torej po eni strani dovolj dostojanstveno - po drugi strani pa tudi z dovolj ustrezne pozornosti, ker moramo vedeti, da smo vendarle te ljudi učili znanj in veščin, ki niso, ki jih ne investiramo v čisto vsakega člana slovenske družbe več. Kar pomeni, da moramo zelo načrtno skrbeti za celostno skrb, tako za pripadnike dokler so v službi pri nas kot tudi potem, ko gredo v pokoj.
V zvezi s tem torej nas čaka ureditev vsaj dveh velikih področij in sicer urediti, priti moramo do pravilnika o celostni skrbi za pripadnike. Prva stvar. In druga stvar. Urediti ali priti moramo do novih pravil službe v slovenski vojski. Tretja stvar, ki si jo jaz zelo želim in je povezana tudi z nekaterimi dogodki, ki se tu pa tam pojavijo v povezavi s slovensko vojsko pa je sprejetje etičnega kodeksa. Namreč to pa so smeri ravnanja, to so norme ravnanja poklicnih pripadnikov oboroženih sil, ki zadevajo nek kulturni dogovor o tem kako spoštujemo zakone, ki seveda veljajo, zraven si pa določimo še določene dodatne standarde obnašanja.
Da je tako zelo pomembno investirati v kadre, vam pokaže tudi tabela. Na žalost smo izbrali take barve, da bolj zakrivajo, kot odkrivajo, ampak prosim ne tega razumeti, da smo vam hoteli kaj prikriti. Želeli smo vam povedati, da je pri zadrževanju kadrov in pri novih prihodih od leta 2004 do leta 2009, vzemimo raje 2008, ker je polno leto za nami, prišlo do zanimivega gibanja. Namreč leta 2004 smo imeli dokaj visoko stopnjo prihodov v slovensko vojsko in majhno število odhodov. Kar pomeni, da takrat je bila to še služba v katero so ljudje prihajali z velikim interesom in z velikimi obeti. Potem pa je iz leta v leto najprej upadal interes za prihod v vojaško službo, kar vidite po zmanjševanju do leta 2007 in hkrati je naraščal interes za odhod iz vojaške službe. V teh odhodih so tako tisti, ki so odhajali zaradi tega, ker so jim potekle pogodbe, kot tudi tisti, ki so predčasno, pred iztekom petletnih ali desetletnih pogodb odšli iz vojaške službe. Za nas je najbolj dramatično tisto, kar se zgodi pred iztekom pogodbe. Če do tega pride vemo, da z vojaško službo nekaj ni v redu. Tu vidite, da v letu 2007 res pride do najbolj dramatičnega trenutku in tukaj tudi razumete zakaj je bilo potrebno takrat res zelo ognjevito delati na zakonu o službi v slovenski vojski in pa seveda upati na to, da se čim prej implementira. Namreč tam vidite, da je bilo zelo malo prihodov, 246. Vidite pa tudi, da je bilo bistveno več odhodov in da je bila razlika v minus 250. Se pravi, da v letu 2007 se slovenska vojska ni zmogla regenerirati. Niti toliko jih ni dobila kot jih je odšlo.
Situacija se je nekoliko popravila v letu 2008 in sicer več je bilo prihodov, bistveno manj je bilo odhodov. Se pravi tu vidimo ljudi, da upajo, da bo prišlo do nekih sprememb zaradi novega zakona. Ta trend se nadaljuje v letu 2009. Torej zanimanje je veliko. Vendar to  zanimanje povezujemo tudi s splošno gospodarsko in finančno krizo v družbi, kar nam ne more dajati obetov, kakšnih pretiranih, dolgoročnih obetov, da bi lahko računali s tem trendom povečevanja. Moramo biti razumni in vedeti, da v temu trenutku ljudje najbrž vidijo vojaško službo tudi kot izhod iz socialne stiske, hkrati me pa morate tudi razumeti, da smo pripravljeni tudi takšne vojake sprejeti v svoje vrste. Če sprejmemo družbeni konsenz, da je naša slovenska vojska tudi neke vrste socialni mehanizem te družbe ali mehanizem za urejanje, začasno urejanje socialnih težav bomo to tudi sprejeli. In poskušali bomo iz teh vojakov, ki jih bomo dobili narediti čim boljši material za vsaj tiste osnovne naloge, ki jih morajo poklicni pripadniki obrambnih sil opraviti v naši družbi.
Kar se tiče odhodov se stvar tudi nekoliko izboljšuje. V letošnjem letu ni indicev, da bi bila velika potreba po odhodih. Spet to povezujemo verjetno s socialno situacijo kajti, če drugega ne v Slovenski vojski je plača stabilna. Dobijo jo vedno in če so še prizadevni, v temu smislu da so pripravljeni iti v mednarodne operacije in misije, v kolikor jim ni to celo zaukazano, ker so v tistih enotah, ki morajo na te misije iti potem je njihov osebni "budget" kar dober torej, recimo če gredo na misije imamo primere pri navadnih vojakih, ko je njihova plača do dva in pol krat višja od tiste ki jo prejemajo doma. In zdi se da je to tudi ena od tistih pomembnih motivacij zaradi katere vas tudi opozarjam tako zelo na javno mnenje in pa sploh na naš slovenski odnos do mednarodnih operacij in misij. Namreč, če vemo da so mednarodne operacije in misije oblika s katero mi urimo ljudi zato, da bodo znali braniti domovino, zato da bodo prispevali k mednarodnemu miru in varnosti, da bodo hkrati tudi motivirani za to, da so pripadniki slovenske vojske potem je hudo, če imamo na drugi strani dokaj negativen odnos slovenske javnosti do sodelovanja slovenske države nasploh v mednarodnih operacijah in misijah.
Zato vas bomo prav na temu področju tudi prosili za vaš razmislek in tudi kritične in druge ugotovitve, ki nam bodo pomagale pri vzpostavitvi boljše strategije sodelovanja države v mednarodnih operacijah zato, ker potrebujemo podporo javnosti.
Kaj smo v letošnjem letu čeprav je bilo po času kratko, za nas ki se poizkušamo v novi vlogi na Ministrstvu za obrambo, pa kar zelo dolgo, to priznam, kaj smo že uspeli doseči... Ena od nalog, ki smo jo bili dolžni narediti kot država članica Nata zato da na svojem krilu, južnem krilu Nata, na svojem majhnem prostoru, skrbimo za kolektivno obrambo je bila certifikacija lahke bataljonske bojne skupine. To nam je letos uspelo in sicer na začetku februarja smo to naredili na vadbišču v Nemčiji kjer je urjenje potekalo skupaj s pripadniki štiridesete brigade ameriške vojske, posebnost tega dogodka je bila, da so bili naši vojaki, naša lahka bataljonska bojna skupina sestavni del te štiridesete brigade, se pravi da so bili urejeni, certificirani, preizkušeni po standardih, ki veljajo za ameriško vojsko. Zgodilo se je nekaj zanimivega, namreč, na koncu je ameriški general, ki je poveljeval tej celotni novi strukturi izrazil željo, da bi bil zelo vesel, če bi lahko s to enoto, torej našo enoto, odšel tudi na Kosovo, kamor je potem s svojimi pripadniki res odšel, samo da so šli oni v večnacionalno bojno skupino vzhod, med tem ko naši fantje in dekleta iz te iste lahke bataljonske bojne skupine pa so v enem delu odšli tudi na Kosovo, vendar v večnacionalno bojno skupino zahod pod italijansko poveljstvo.
V letošnjem letu smo uspeli tudi preseliti poveljstvo za doktrino, razvoj, združevanje in usposabljanje, kjer se dogaja ves izobraževalni, doktrinarni in raziskovalni del slovenske vojske iz vojašnice v Šentvidu v kadetnico v Maribor. Kadetnica bo uradno odprta ob dnevu slovenske vojske, ki je 15. maja v letošnjem letu in jaz upam, da bomo imeli priložnost tudi vas gostiti takrat med nami.
V zvezi z vojašnico v Šentvidu pa veste, da je zapuščanje te vojašnice povezano z denacionalizacijskim postopkom, in sicer prostore je tam treba vrniti cerkvi.
V letošnjem letu na začetku je začel tudi delovati center za bojno usposabljanje v Postojni. Prej sem rekla, da veliko pričakujem od pogovora z vami in od možnosti, ki, upam, da se nam bodo odprle tudi v prihodnosti, pri različnih oblikah srečevanja z vami na točki podpore ali razmišljanja, ki zadeva sodelovanje Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Tukaj smo naredili nekaj pomembnih korakov v teh treh mesecih, ko smo na Ministrstvu za obrambo, namreč, naša strategija na tej točki je bila, da je treba operacije v katerih sodeluje država Slovenija skoncentrirati na območje, kjer lahko dokažemo, prvič, pomemben prispevek k mednarodni varnosti in miru in drugič, tudi slovenski nacionalni interes. Torej, najprej skoncentrirati nekatera območja, potem pa znotraj tega tudi pokazati neko stopnjo specializacije za tista dela, ki jih znamo opravljati z našimi zmogljivostmi najbolje. V zvezi s tem smo opravili premislek, ki je bil nekako vezan tudi na pričakovanje iz javnega mnenja in seveda tudi na naš strokovni premislek o umiku naših vojakov iz operacije Nato trening mision in Irak. To smo naredili zato, ker je konec leta 2008 potekla resolucija Združenih narodov, ki je bila kritje za delovanje naših vojakov v .../Nerazumljivo./ Predvideno je bilo, da bi naši vojaki morali ostati tam do februarja v letošnjem letu. Toda ocenili smo, da je prenos, prehod operacije NTMI(?) v neko novo obliko, ko ne bo imel več kritja Združenih narodov in bo predstavljal neposredno zvezo po eni strani med vlado v Iraku, po drugi strani med zvezo Nato tako nejasen, da je bolj, da naše ljudi iz take nejasne situacije umaknemo. Izkazalo se je, da je bilo to zelo razumno, kajti sporazum med Natom in iraško vlado v zvezi s pozicijo NTMI-ja(?) še vedno ni dosežen. S tem smo dokazali, da je bilo takratno
naše ravnanje, ki je bilo res nekoliko tudi ziheraško, hoteli smo zagotoviti varnost našim vojakom, varno vrnitev in tudi varno vrnitev naše opreme, mimogrede, da je bilo pravilno, čeprav morebiti v mednarodnem okolju v zvezi Nato ni bilo razumljeno oziroma ni bilo sprejeto prav z velikanskim navdušenjem; to pa je treba pošteno povedati.
Zaključili smo tudi in bomo v teh dneh zaključili s sodelovanjem v operaciji Evropske unije v Čadu in Centralnoafriški republiki, kjer smo imeli 15 naših pripadnikov v okviru francoskega kontingenta. Umikamo se zaradi tega, ker se umika Evropska unija v celoti. Skupaj z EU silami se umika tudi Slovenska vojska, operacija pa prehaja v celoti v roke Združenih narodov v okviru operacije MINORCAD /?/. Naše težišče delovanja v operacijah in misijah ostaja na Balkanu, in sicer v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Ta dva prostora sta za nas ključnega pomena. Morate pa vedeti, da se situacija v Bosni in Hercegovini včasih zaostruje, včasih je nekoliko bolj sprejemljiva. Naše stališče je, da je Bosni in Hercegovini vsekakor treba pomagati, pri njenih reformah in pri njenih pripravah za približevanje zahodnim integracijam, torej za približevanje zvezi Nato ter približevanju Evropski uniji v različnih oblikah sporazumov. In v tem smislu gremo Bosni in Hercegovini toliko na roko, da spoštujemo njihove želje pri transformaciji operacije ALTEA, ki je operacija Evropske unije. Ta transformacija je pa povezana, torej bo šla v smeri spreminjanja vojaškega dela ALTEA-e, ki je sedaj viden tako, da so vojske prisotne na bosanskem terenu, v to, da vojske nimajo več izvršne funkcije, tuje vojske, pač pa se postavljajo v vlogo inštruktorjev bosansko-hercegovske vojske. Se pravi, mi se postavljamo zdaj samo še v vlogo mentorja, inštruktorja, ki stoji ob strani, ne delamo pa nalog namesto njih. In to je tudi naša dolgoročna usmeritev. Želimo namreč, kjerkoli smo, v katerikoli operaciji, povedati, da podpiramo tiste vrste dejavnosti, kjer lahko pomagamo lokalnim oblastem in oboroženim silam k prevzemu skrbi za njihovo lastno varnost, ne pa, da se obnašamo tam tako, kot da bomo desetletja dolgo prisotni in namesto njih skrbeli za varnost. To je z vidika neke normalizacije suverenosti vsake posamezne države nesprejemljivo.
Torej, ostajamo na Balkanu, v Bosni in na Kosovu. Veste, da je na Kosovu Slovenija kot država prisotna na različne načine. Tam imamo vojake v Natovi operaciji KFOR, imajo jih v centru KFOR-ja, kjer se že uri nove kosovske varnostne sile. Mimogrede, prosim, če boste pozorni tudi takrat, ko bodo govorili, da nastaja nova kosovska vojska, se tega ne sme reči, ker se ne sme zgoditi, da bi na Kosovu nastala nova vojska, temveč naj bi bile to varnostne sile, ki bodo sicer oborožene, ampak samo z lahkim orožjem, osebnim orožjem, imele bodo uniforme, vendar bo njihova naloga bolj pomoč pri naravnih nesrečah kot pa neka bojna naloga. In pri tovrstnih silah, novih kosovskih varnostnih silah sodelujejo tudi inštruktorji Slovenske vojske. Potem imamo policiste v operaciji Euleks, štirinajst jih je, imamo tudi različne vrste donacij v vojaški opremi in tudi v denarju, ki ga dajemo v tako imenovani "Trust pound(?)" za kosovske varnostne sile in sicer denar se potrebuje zato, da se izoblikuje ta nova oblika varnostnih sil na Kosovu.
Potem pa je še Afganistan. Afganistan je zanimiv zaradi tega, ker se tam srečujemo z 41-imi različnimi vojskami, ne samo z vojskami 26-ih držav članic Nata. Vidi se, da se situacija v Afganistanu po eni strani poslabšuje, po drugi strani pa se povečuje občutek mednarodne skupnosti za skupno odgovornost za stabilizacijo situacije v Afganistanu. Zato se povečuje število držav, ki sodelujejo v Afganistanu, povečuje se število sosednjih držav, ki že investirajo v odpravo razvojnih problemov in drugih težav, povečuje se pripravljenost arabskih držav in s tem v zvezi se postavi tudi vprašanje, kaj počne tam Slovenska vojska. In vi že dobro veste, da smo tam v vlogi zaščite sil v Heratu. To pomeni, da pravzaprav ščitimo sile, ki jih ima tam italijanska vojska. Na tej točki se odpira vprašanje večjega poguma Slovenske vojske oziroma pripravljenosti za prevzemanje večje lastne odgovornosti in ne samo za zaščito nekoga drugega. Potem smo prisotni v enem od bataljonov afganistanske vojske v katerem izvajamo inštruktorske naloge in pa poskušamo čim bolj biti prisotni v civilnih projektih. V Heratu imamo sedaj v skupini za obnovo provinc, enega od naših civilnih funkcionalnih strokovnjakov, ki na žalost tja ni prišel s kakšnimi pretirano velikimi fondi s strani države Slovenije, nekaj malega denarja smo mu dali za seboj, za tiste projekte, ki jih lahko tam izvede, večinoma je pa to gospod, ki poskuša s sredstvi Evropske unije in drugih različnih donatorskih organizacij narediti takšne projekte, ki bodo pomagali ljudem, zlasti pri razvoju živinoreje, pri vzpostavitve ženskih kooperativ in še marsičesa drugega, ker v bistvu pomaga pri razvoju temeljne razvojne dejavnosti v Afganistanu in v tem trenutku pač vidimo sposobnost oziroma pripravljenost, lastno pripravljenost za pomoč pri razvoju poljedelstva oziroma živinoreje.
In pa obstaja tudi možnost pomoči pri šolah, pri univerzi, pri internetu za univerze itn., cela vrsta idej je. Iz tega kar počnemo v Afganistanu, vidite da tudi tam poskušamo pomagati pri afganizaciji varnosti, se pravi poskušamo pomagati tistim, ki morajo prevzeti odgovornost za afganistansko varnost na svoja pleča. Sodelovali bomo v Afganistanu tudi pri podpori volitvam in sicer 20. avgusta bodo predsedniške volitve, naslednje leto še parlamentarne volitve. Sodelovali bomo tako, da bomo skrbeli za varen prihod na volišče. Ne vplivamo, ne želimo se vpletati v to kdo bo na volilnih listah oziroma kdo bo izvoljen. Sodelujemo pa pri zagotovitvi varnega procesa in zelo veliko nam pomeni, da je v volilne registre že vpisanih štiri in pol milijona prebivalcev, kar je več kot se je pričakovalo. Pričakovanja so bila da bo približno tri milijone prebivalcev vpisanih v volilne registre, zdaj jih je že štiri milijone in pol in za nas je pomemben podatek, da je med njimi 38% žensk. Dobiti ženske na volitve in pripeljati jih na volitve varno bo tudi eden od naši, bom rekla takšnih pomembnih projektov povezanih s to operacijo podpora volitvam.
V zvezi z operacijami nasploh naj vas opozorim še na to, da imamo vojsko še v južnem Libanonu, da je to operacija Združenih narodov po čemer lahko vidite, da imamo sile razpršene v različnih mednarodnih organizacijah od Združenih narodov do evropske unije, to je Bosna in Hercegovina do Zveze Nato. Poskušamo biti korektni do vseh treh pomembnih organizacij katerih člani so. Tisto kar bomo morali narediti v prihodnosti v zvezi s sodelovanjem na mednarodnih operacijah je, da moramo priti do konsistentne, celovite strategije vseh zmogljivosti slovenske države pri uporabi na mednarodnih operacijah. Namreč ne moremo pristajati več na to, da bomo z vojaškimi silami počeli eno nalogo, s policijskimi silami drugo, eni za druge ne bodo vedeli potem bomo donacije pošiljali tudi v nek del sveta, gospodarstveniki boste investirali v četrti del sveta medtem ko tam kjer bi pa mi lahko, če bi združili vse te sile delovali bolj vidno in tudi zagotavljali nek naš nacionalni interes pa tega ne bomo znali narediti. To kar želimo doseči v prihodnih mesecih je sestavljanje takšne strategije delovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah kjer bo vidno, da smo sposobni z vsemi zmogljivostmi nastopiti tam kjer mislimo, da je naš interes.          
Hkrati imamo posebno nalogo pred seboj, ki je povezana s koalicijskim sporazumom in sicer povečati bi želeli razpravljalno vlogo parlamenta pri odločanju zlasti za nove mednarodne operacije v katerih sodelujemo in pa za bistvene spremembe v operacijah v katerih smo. Postopek povečevanja razpravljalne vloge smo poskušali opredeliti na ravni tistega kar zmoremo na Ministrstvu za obrambo in pa na Ministrstvu za zunanje zadeve, predlog smo sprejeli na Vladi zdaj pa je v diskusiji tudi po posameznih političnih strankah. Verjetno boste za ogled tistega postopka zainteresirani tudi vi.
In še tretja stvar, ki jo moramo narediti na teh operacijah, če hočemo priti do celovite strategije potrebujemo tudi skupno usklajevalno telo namreč zdaj smo v situaciji, da vsakdo od nas, ki nekaj da dela po svoji pameti in po svojih zakonih. Vse to je treba, če hočemo imeti celovito strategijo in če hočemo kot država vedeti, kaj je naš skupni interes, recimo od tega, da smo na Kosovu, potem moramo to opraviti na nekem skupnem mestu. Vse skupaj pa želimo opraviti na način, vključitev Državnega zbora vsaj v razpravo o operacijah. In vključitev širše javnosti v razmišljanje, v skupno razmišljanje o operacijah, v katerih država Slovenija je, poskušamo opraviti na način, ko bi dosegli tudi večjo, širšo, javno podporo oziroma nek občutek javnosti, zato kaj v svetu sploh z našimi zmogljivostmi počnemo.
V letu 2010 nas čaka zelo pomemben projekt, težaven projekt in sicer spreminjanje, posodabljanje ali ponovno pisanje Zakona o obrambi. Zakon o obrambi, s katerim zdaj funkcioniramo je v velikem delu svojih določb presežen, ker smo ga presegli z dejstvom, da je Slovenska vojska prešla iz obvezniškega na poklicno popolnjevanje. Prisegli smo ga tudi s tem, da smo že nekaj let, pet let članice zveze Nato in Evropske unije. Veliko stvari, ki še pišejo, ki so še zapisane v Zakonu o obrambi že leta 2010 ne bo več veljalo, zato, ker takrat ne bomo imeli več nobene obvezne rezerve. In še veliko drugih stvari v tem zakonu je takšnih, da jih bo treba posodobiti in spremeniti in to je projekt, ki ga bomo morali izpeljati skupaj v slovenskem parlamentu. Zakaj poudarjamo skupaj? Zato, ker za njegovo spremembo oziroma za njegovo redefinicijo potrebujemo dve tretjini poslanskih glasov. Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je naš drugi velik steber, pomemben steber in ta steber nas veže, v bistvu državna raven veže z lokalno ravnjo in nas veže s pomočjo vsakemu človeku, v vsakem trenutku, kajti stvari, ki jih delamo v tem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so vsem nam, kot državljanom te države in vsem prebivalcem nenehno na razpolago. Če vzamemo samo število 112. To je številka, na katero lahko pokliče vsak človek v tej državi in dobi nek odgovor, kako naj v nesreči, v kateri se je znašel ravna. V tem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami smo v situaciji, ko so v preteklih letih bile narejene že obsežne normativne in organizacijske spremembe, vendar nas čaka velik podvig, v prihodnosti zaradi tega, ker moramo vzpostaviti neke strateške usmeritve, za obdobje do leta 2015. In sicer to je ta resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je zdaj končala medresorsko usklajevanje in je zdaj že prihaja v parlament.
Čaka nas v prihodnosti v okviru te resolucije predvidenih, kar nekaj posodobitev, zlasti sistemov, ki nas vežejo na nove podnebne spremembe, ki smo jih deležni. In tukaj potrebujemo vse bolj profesionalizirano in vse bolje opremljeno meteorološko, hidrološko, lavinsko in ekološko opozarjanje oziroma alarmiranje. Kar pomeni, da ta sistem alarmiranja vzpostavljamo na način, ko prevzemamo po državi centre oziroma centre za alarmiranje, bomo rekli oziroma alarmne naprave. Tiste, ki nam godejo ob sobotah ob dvanajsti uri. Približno 1.200 jih je v Sloveniji in 450, če prav govorim, gospod Bogataj me bo popravil, je takšnih že, da so bile popolnoma obnovljene in so že pod centralnih državnim nadzorom. Torej se upravljajo iz centralnega državnega centra za obveščanje. Načrt je, da bi z leti poskušali prevzeti, obnoviti in urediti celoten sistem teh alarmnih naprav po celotni Sloveniji.
Nadaljevati moramo z razvojem enotnega informacijsko-komunikacijskega sistema za zaščito in reševanje. Potem čaka nas aktualizacija načrtov zaščite in reševanja po različnih organizacija. Zelo pomembna dva projekta, ki nas tu čakata sta povezana z izobraževanjem. Mi namreč mislimo, da je doslej bilo že veliko investicij narejenih v hardver različnih reševalnih organizacij in tudi v prihodnosti bo treba še veliko delati na različnih vozilih, opremi in tako naprej. Vendar mislimo, da je treba zdaj pa začeti intenzivneje delati ali nadaljevati s projekti, ki povečujejo strokovnost, profesionalnost pripadnikov tega sistema pa če tudi so prostovoljci. Torej zdaj boste videli, da govorimo o, veliko govorimo o poklicnih pripadnikih sistema zaščite in reševanja, hkrati pa govorimo tudi o velikem prostovoljskem korpusu tega sistema. Pri poklicnih pripadnikih je logično, da jih je treba spraviti na višjo izobrazbeno in strokovno raven in sicer s pomočjo tudi na primer višje strokovne šole za gasilce, ki jo postavljamo in ki bo v letu 2010, upamo, prvič sprejela študente v svoje vrste. Po drugi strani pa hočemo, da je čim več prostovoljcev čim bolje usposobljenih in čim bolje strokovno pripravljenih za opravljanje del, kajti radi bi dosegli, da bi vsak državljan Slovenije, kjerkoli je, bil deležen približno enakega standarda pomoči. Hkrati pa hočemo doseči tudi višjo stopnjo zavedanja med mladimi ljudi, da so vsebine s področja zaščite in reševanja sestavni del njihovega vsakdanjega življenja. To smo, bomo naredili tako, da bomo preko predmeta, izbirnega predmeta, ki ga uvajamo v prihodnjih letih v osnovne šole in sicer predmet s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, poskušali zajeti čim večje število mladih ljudi in jih nekako vsaj informirati, vsaj poučiti in jim dati možnost srečati se s tem sistemom od blizu, da bi dobili občutek kje vse pravzaprav lahko kot mladi ljudje poskrbijo zase, za svojo varnost in pa za varnost svojega okolja.
Nadaljevali bomo s posebnimi programi v okviru sistema zaščite in reševanja, kot sta programa Kras in Morje. Oba sta, veste, zelo pomembna, kajti program Kras v bistvu povzroči, da se sile zaščite in reševanja, ki jih imamo na območju celotne Slovenije lahko v primeru potrebe velikih požarov preselijo v pomoč na Kras. Hkrati pa razvijamo Kras oziroma to območje razvijamo tako, da bi bilo vse bolj sposobno nadzirati, videti požare na svojem območju in jih tudi obvladovati. Program Morje pa je program, ki je povezan z ekološko sanacijo oziroma pričakovanji, da lahko pride do kakšne velike ekološke katastrofe na morju in mi moramo biti za tak primer tudi pripravljeni. Na žalost, zdaj v tem trenutku si ne upamo trditi, da bi s tistim, s čimer razpolagamo, lahko poskrbeli za zaščito našega morja.
Še nekaj je teh posebnosti, ki jih imamo v zvezi s sistemom zaščite in reševanja, ampak jaz ne bi šla več v podrobnosti. Jaz vas prosim, Jerca, če daste samo še tole našo zadnjo sliko, ker verjamem, da boste želeli tudi še marsikaj vprašati. Pri odgovorih na vaša vprašanja, bodo sodelovali tudi moji kolegi, ki so danes tukaj. In sicer, če vas bo zanimalo karkoli v zvezi s potekom in izgledom tega strateškega pregleda obrambnega resorja, bo pomagal kolega dr. Igor Kotnik. Če vas bo zanimalo karkoli v povezavi s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je tu na razpolago višji sekretar gospod Miran Bogataj. Če pa bo karkoli takšnega, da vas zanima celota obrambnega sistema finance, operacije in druge reči sva tukaj na razpolago jaz in naš kolega mag. Uroš Krek državni sekretar.
Slikica vam je znana s plakatov, ki ste jih srečevali. Smo namreč tudi sredi promocijske kampanje, skozi katero skušamo senzibilizirati  mlade ljudi, jih nekako opozoriti na to, da obstajamo kot pomemben delodajalec. Namreč, če ste prej gledali tiste številke koliko ljudi lahko zaposlimo na letni ravni, ste najbrž ugotovili da sta Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo v celoti ena največjih individualnih zaposlovalcev v naši državni na letni ravni. Res pa je, da ljudi na letni ravni tudi zgubljamo, vendar je to za poklicno vojsko normalno. Zagotoviti moramo namreč rotiranje, odhode. Upamo tudi, da odhajajo bolje pripravljeni, da odhajajo z novimi znanji v civilno okolje, z več znanji, uporabnimi znanji in hkrati si seveda želimo, da bi v naše vrste prišli čim bolj in čim več mladih ljudi. Kajti, z mladimi se potem najbolje in najlažje lahko gradi sistem varnosti države. Moram pa povedati, da smo ponosni na naše vojake in vojakinje, vedno. V različnih operacijah v tujini opravijo svoje naloge zelo dobro. Pri tem svojem delu delajo tudi nekaj kar doma ne pričakujemo oziroma jih zelo poredko vidimo. Zelo veliko pomagajo civilnemu prebivalstvu.
Vidi se, da imajo potrebo po tem, da prihajajo v stik s civilisti, da pomagajo pri gašenju požarov, pri kakšnih nesrečah, ki jih imajo ljudje, pomagajo pri graditvi šol, cest, pomagajo pri otrocih in recimo športni vzgoji v šolah itn. Skratka velika potreba med njimi je potem, da bi bili videni s strani lokalnega prebivalstva kot tisti, ki skrbijo za njihove, življenjski standard. To je način s katerim poskuša Slovenska vojska nekako priti do src in duš lokalnega prebivalstva za katere varnost je zadolžena. Opravljajo pa tudi zelo dobro vse svoje, z mandati predpisane vojaške naloge. Tako da, upamo in prizadevali si bomo, da bodo naši pripadniki in pripadnice, ki so zaposleni v obrambnem sistemu, ponosni nase in pa seveda bomo veseli, če bomo mi kot državljani in državljanke, prebivalci, prebivalke in pa seveda tudi vi, ki nas nadzirate, ponosni na to kar imamo v obrambnem sistemu.
Spoštovani gospod predsednik, toliko je bilo za uvod.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, spoštovana gospa ministrica. Dovolite, rad bi se vam zahvalil v našem skupnem imenu za vašo celovito, podrobno, strokovno in po mojem osebnem občutku tudi zelo zavzeto predstavite temeljnih ciljev vašega resorja. Dovolil bi se morda še ponoviti tisto, kar morda ni bilo toliko jasno izraženo v moji napovedi oziroma povedano, da sva na bilateralnem sestanku, ki sva ga imela, identificirala kar nekaj tem, ki bi utegnile biti zanimive za obravnavo na posvetih Državnega sveta, to so teme, kjer naj bi šlo zgolj za predstavitve, ampak tudi za iskanje stališč in mnenj strokovne civilne družbe in ki bi predstavile potem neke gradnike za finalizacijo temeljnih dokumentov na področju Ministrstva za obrambo.
              Torej še enkrat hvala lepa! In sprašujem zdaj, če ima kdo od svetnikov v zvezi s podanimi strateškimi cilji Ministrstva za obrambo kakšna vprašanja, sugestije, razmišljanja? Izvolite kolega državni svetnik Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovana gospa ministrica, sodelavci! Mogoče je zanimivo to, da smo na seji interesne skupine pravzaprav porabili največ časa za razpravo v zvezi s to točko za katero seveda nismo imeli nobenega gradiva še, takrat. Postavilo se je namreč na seji nekaj vprašanj, ki bi jih pravzaprav želel tukaj ponoviti, ne da bi skupina prišla do nekega enotnega stališča v zvezi s temi vprašanji.

              Tudi znotraj skupine so mnenja različna. Ampak glede na to, da ste vi pravzaprav posredno nekatera izmed teh vprašanja tudi načeli, bi vseeno, tako smo se tudi dogovorili, povedal. Tudi v kontekstu tega, kar ste vi rekel, gospod predsednik, da bi mogoče kazalo o kakšnih temah spregovoriti na način posvetov, ki jih organizira občasno Državni svet. Gre za vprašanje dilem, ki se postavljajo sedaj po toliko in toliko letih izkušenj, od ukinitve naborniške vojske in uvedbe poklicne vojske, pri čemer nekateri radi ali včasih uporabijo zaradi večje plastičnosti in zgodovine tudi pojem najemniška vojska. In se potem pogovarjamo o tem, kako funkcionira, kakšen položaj ima v družbi in tako naprej neka taka vojska, se pravi profesionalna, kakšen položaj in kakšno funkcijo ima v družbi lahko ena naborniška vojska, ki izhaja iz nekih popolnoma drugih predpostavk. .../Nerazumljivo./ predpostavke patriotizma do predpostavke, da je vojska predvsem zaradi nacionalne obrambe, med tem, ko je profesionalna vojska praviloma bolj usmerjena navzven. Kot pravim, tu nas zanima vaš pogled na to, tudi, če lahko rečem, oseben. Kakšni razmisleki se na podlagi tega dogajajo tem bolj, ker je tudi tista tabela, ki ste nam jo pokazali bila zanimiva z vidika teh vprašanj. To je nek del. Mi sami smo porabili kar nekaj časa tudi za medsebojno razpravo o tem, kako v nekem družbenem kontekstu funkcionira najemniška vojska, kakšen pomen ima to, da recimo mladi ljudje služijo, kot se temu reče, vojsko, kaj se z njimi zgodi? In kaj se zgodi s tistimi, ki te izkušnje nimajo? Seveda so lahko pozitivne in negativne, z obeh strani je mogoče na to gledali. Kot je nekdo rekel na tem našem sestanku gre za vprašanje družbene funkcije v nekem širšem kontekstu vojske, ne samo v tem najožjem kontekstu. Kot pravim, postavljam to vprašanje, seveda ne gre samo za to, da boste vi sedaj z dvema stavkoma odgovorila, ampak gre tudi za odpret neko temo in jo premisliti v nekem daljšem obdobju.
Na koncu bi vseeno dva stavka, da ne bom dvakrat hodil gor, ker sedaj sem govoril v imenu skupine rekel še s svojega vidika. Jaz razumem, vi ste naslovili tudi na nas apel k neki pozitivni promociji tega angažmaja Slovenije do slovenske vojske v tujini. To govorim v čisto svojem imenu, jaz moram reči, da nisem pristaš teh odhodov v tujino, zlasti ne tistih oziroma  tistih, ki se dogajajo doslej, vsaj v okviru Nata. Ker mislim, da tukaj smo več ali manj vedno znova v funkciji neke ameriške politike in bom zdaj tako rekel, ameriških političnih interesov. Odločno zagovarjam, da se udeležujemo tam, koder gre za misije Združenih narodov, pa tudi Evropske unije. Zlasti osebno mislim, da bi to funkcijo morali igrati Organizacij Združenih narodov in ne Nato in ne vem kdo še vse. To je ena stvar.
Druga stvar. Nikakor ne mislim, da to velja za vas, ampak v kontekstu tega, kar sem pravkar rekel bi rekel naslednje, da bi bilo zelo slabo, če bi tudi Slovenija zapadla tej naivnosti, da je treba nekje intervenirati, potem pa organizirati volitve in bo vse rešeno. Razlike so civilizacijske in tako naprej, pač take, da take intervencije dostikrat več pokvarijo kot pa rešijo. To bo zdaj zvenelo cinično, kar bom rekel, ampak ne tega tako razumeti. Lepo je, da se ljudje vnaprej prijavljajo na volitve in da je med njimi veliko žensk. Upajmo pa, da ne bodo Talibani potem teh žensk pobili.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Peršak. Besedo ima kolega Šuštaršič, potem pa kolega Reven. Izvolite.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Osebno izhajam iz stališča, da je vojska neizogibna institucija v sodobni državi. V tem smislu tudi sem zelo vesel te predstavitve, jaz sem namreč v tretjem mandatu tukaj v Državnem svetu in se spomnim, da smo pravzaprav resno o vojski razpravljali samo v prvem mandatu. Ker je kolega Peršak že povedal nekatere bistvene stvari mi dovolite, da bi zelo lakonično povedal - jaz osebno menim, da ko smo ukinili naborniški sistem, s tem, da smo se prenaglo odločili in da taka država, z dvema milijonoma prebivalstva mora imeti kombinacijo profesionalne in naborniške vojske. Ne bom se spuščal, ker ne obvladujem strokovna vprašanja, po kakšni obliki, ampak nedvomno ta kombinacija je čista pravilna. Posebej bi se rad ministrici zahvalil za zelo kompleksno predstavitev položaja vojske. Med drugim sem prav vesel, da je tudi izrecno omenila socialne funkcije vojske. Jaz mislim, da mi velikokrat pozabljamo to, da vojska ni samo za obrambne naloge, ampak da igra tudi zelo pomembne socialne funkcije v taki ali drugi obliki.
Jaz bi ob tej priliki poudaril, da tisti čas, ko je bil v Sloveniji naborniški sistem, ki je omogočal tudi civilno služenje vojske, da smo pravzaprav takrat na najbolj širokem področju lahko dosegli zelo zahtevne socialne cilje in da je bilo to zelo koristno za slovensko državo in da tega mehanizma, ki bi spodbujal nekatere pomembne, socialne funkcije v naši državi zdaj ne moremo dosegati brez naborniškega sistema. Torej, moj predlog je, da v pripravi nove strategije naše zakonodaje in teh raznih obrambnih dokumentov, da se tudi prouči kakšna je pravzaprav vitalna funkcija tudi naborniškega sistema za našo državo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Šuštaršič. Besedo ima kolega Reven. Izvolite.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, posebno pa ministrici in vsem prisotnim iz Ministrstva za obrambo! Imam dvoje vprašanj s področja gasilstva in sem zelo vesel, da jih lahko kar v prvo roko povem. Prvo se nanaša na prostorna gasilska društva. Število akcij se iz leta v leto povečuje, kar pomeni za prostovoljne gasilce veliko obremenitev, kajti za svoje humanitarne akcije morajo dati izredne dopuste, redne dopuste in pri določenih delodajalcih naletijo na negativen odpor. V tej zvezi postavljam prvo vprašanje, ki se glasi tako: Ali ministrstvo predvideva dolgoročno rešitev, sistemsko rešitev za tako imenovano refundacijo osebnih dohodkov in dodatno finančno spodbudo oziroma nadomestilo za riziko življenja? Vemo, da vsi gasilci predvsem pri nekaterih akcijah riskirajo, nosijo glavo vse življenje na prodaj. To je prvo vprašanje. Drugo vprašanje je pa strokovne narave. Pri gasilskih akcijah v preteklosti na Krasu se je izkazalo, da tehnologija gašenja ni odgovarjala tisti situaciji dokler niso domačini pokazali poklicnim gasilcem in ostalim prostovoljcem kako se pravilno gasi. V tej zvezi bi predlagal oziroma postavil vprašanje: Ali se bo tehnologija gašenja na Krasu, ki je specifična prilagodila oziroma povzela znanje domačinov in s tem povečala kvaliteto in učinek teh akcij? To je vse. Najlepša hvala za odgovor.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Reven.
Želi še kdo postaviti vprašanje, izraziti mnenje?
Ja, kolega Ščernjavič, izvolite.

              DRAGO ŠČERNJAVIČ: Spoštovana ministrica.
Eno vprašanje bi postavil. ..../Nerazumljivo./... rok se nam je iztekel, sindikat organ(?) organov(?) v katerega je vključena tudi konferenca sindikatov Ministrstva za obrambo in smo dali pobudo Ustavnemu sodišču in našo vlogo dopolnjevali, gre pa za problem padca dveh dodatkov, ki sta zelo, torej v absolutnem znesku tudi znižala plače mnogim zaposlenim v Slovenski vojski. Seveda so številni na varovanih plačah. In iz tega je tudi izhajala množica ugovorov in pritožb. To ste tudi omenili, koliko jih je. Torej, ker je bila naša pravna služba v tem obdobju tudi polno zaposlena pač pričakujemo, da se bo vaša služba tudi primerno hitro odzvala.
Drugo pa, seveda tudi Ustavno sodišče. Kaj dokazujemo? To kar nismo dobili v teh analizah in odgovorih, tudi z vladne strani. Pa ne bi rekel, pa ne da bi rekel, da toliko sem star, pa bi rekel dobro da me nekdo zavede. Ampak, ko smo mi podpisovali kolektivno pogodbo za javni sektor, lansko leto, v tistem trenutku smo imeli podatke o masah, tudi maso za dodatek, v masi. Kaj pa to pomeni v strukturi po delovnih mestih, plačnih razredih, pa delovno dobo - te zveze ni bilo. Ta korelacija je nastala šele potem ko so zaposleni dobivali odločbe in tudi anekse k pogodbam tudi v Slovenski vojski. To je bilo lansko leto v jeseni. Kolektivno smo podpisovali, mislim, da je bilo ali maja ali junija. To pomeni, čez tri mesece pa se je začelo tisto operativno vnašanje podatkov v MFRAC in obdelava plač, in potem smo videli kaj je nastalo, kar seveda se prej ni natančno vedelo. Problem je ta, da delavec ki ima, čim daljša je njegova delovna doba in v zvezi s tem dodatkom tem hujši je bil padec v absolutnem in relativnem znesku. Torej, kaj bo zdaj v nadaljevanju razsodilo Ustavno sodišče. Torej, mi pričakujemo vsaj da se na nekatere naše elemente, ne na vse, bodo odzvali. Torej, ker smo zdaj ponovno dali to, kar je vlada odgovorila preko odbora za notranjo politiko Državnega zbora, pri razpravi sem sodeloval, in ta, ne zdaj da pravno gledano je tudi problem, ampak analitično, finančno. Torej, jaz sem od vlade pričakoval da bo predstavnik Ministrstva za javno upravo na odboru prišel s podrobno analizo, kvantificirano po delovnih mestih Slovenske vojske in po tarifnih razredih in delovni dobi, ker podatki naj bi bili zbrani. Ampak tega ni bilo, in zdaj je problem, je še vedno odprt.
Od vas bi želel tudi tukaj dobiti, slišati to informacijo ali je ta analiza pri vas v MO-ju, Slovenski vojski bila narejena? In da bi jo čim prej, kot sindikat, tudi dobili, prav s tega vidika, ker bi potem tudi to vlogo Ustavnemu sodišču dopolnili z z analizo.
Toliko. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, koleg Ščernjavič.
Besedo ima kolega Otoničar.

 

              VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Lep pozdrav tudi ministrici s sodelavci! Najprej bi se zahvalil za izčrpno predstavitev delovanja ministrstva, ki je v zadnjih časih zelo pomembno tudi pri mednarodnem sodelovanju. Vračam se ravno s konference v Pragi, na kateri je bilo med drugim poudarjeno tudi mirovno posredovanje v Afganistanu in na Bližnjem vzhodu ter zahodnem Balkanu, kjer v misijah sodeluje tudi Slovenija. Prepričan sem, da se bo tudi Državni svet vključil v pripravljanje resolucij, pa tudi zakonodaje, ker nekaj zakonodaje, mislim, da se nas bo kar precej dotikalo, ker je med nami, državnimi svetniki, tudi nekaj županov, in področje civilne zaščite ter reševanja, pa tudi zakon o naravnih nesrečah se posredno in neposredno dotika županov, ker so za določene zadeve odgovorni tudi župani in občine glede reševanja. In verjamem, če bo to sodelovanje med ministrstvom in regijami ter občinami dobro potekalo, da bodo tudi ljudje nekako bolj zadovoljni s tem, pa tudi varnost vseh teh ljudi se povečuje.
Zanima me še ena stvar, če nam boste lahko na kratko odgovorili. Ko Slovenija sodeluje v mednarodnih misijah, po eni strani vemo, da nekatere močne države tudi gospodarsko sodelujejo in pomagajo pri teh misijah, ne nazadnje tudi pri oskrbi teh enot. In me zanima, kako je možno ali v kolikšni meri je že vključeno slovensko gospodarstvo v te povezave med vojsko in gospodarstvom, da se še bolj vključijo, ker po eni strani, kolikor mi je znano, tam, kjer so iz tiste države, kjer so te mirovne misije, imajo neko določeno prednost tudi pri gospodarskih zadevah. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Otoničar. Besedo ima kolega dr. Mencinger.

              DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana gospa ministrica, spoštovana kolegica in kolegi! Najprej bi se zahvalil za prvi realizem, ki sem ga dobil iz tega ministrstva, in to je povezava med količino vojakov in socialnim stanjem. Vendar pa moram reči, da smo vse to vedeli, še preden smo se vključili v Nato. In zdaj imam samo eno vprašanje, ki ima povsem retorično naravo: Ali sploh še vemo, zakaj smo v Natu? Hvala.

 

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Verbič ima besedo.

              JERNEJ VERBIČ: Spoštovana gospa ministrica, predsednica. Jaz vam ne bom postavljal vprašanja. Ne glede na to, da izhajam iz vojaške občine, to je občina Postojna, me veseli, namreč treh zadev, da ste se lotili pripravljati ali pa popravljati strategijo dela na ministrstvu za kratkoročno in dolgoročne in srednjeročno časovno obdobje. To je zelo pozitivno.
Kar me pa najbolj veseli je pa glede na to, kar je gospod kolega Reven še prej v svojem pogovoru dejal glede gasilcev, namreč na stotine gasilcev je danes članov prostovoljnih gasilskih društev in da se ta stvar reši tokrat tudi strokovno, vsa čast gospod Bogataj vašemu centru na Igu, vendar pa mislim z ustanovitvijo te šole bo napravljen velik korak k izpopolnitvi in pa seveda tudi k strokovnemu delu gasilcev.
Tretja zadeva, ki me pa še najbolj veseli izbirni predmet v osnovnih šolah za mlade ljudi, kajti poglejte, samoozrite se na prostovoljna gasilska društva od petega leta naprej, zdaj bodo imeli možnost tudi v osnovni šoli. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Verbič. Kolega Cipot.

              RUDI CIPOT: Gospa ministrica, kolegi. Eno vprašanje imam v zvezi z obrambo proti toči. In sicer, kako razmišljate o strateških ciljih dolgoročno ali se v Sloveniji splača vzpostaviti ta sistem, ki je že enkrat funkcioniral in imel določene rezultate ali pa tega vprašanja v bistvu v teh strateških ciljih ni? Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Še kolega dr. Jan.

              PROF. DR. ZOLTAN JAN: Tudi jaz bom zelo kratek. Zanima me prvič, po podatkih, ki jih imam se v vseh državah, ko so z vstopom v Nato se zmanjšali izdatki za oboroževanje. Pri nas je to nekaj drugega. Zakaj to?
Drugič, kolikokrat se je zamenjala v Slovenski vojski, torej od 1991 do danes, osebna je oborožitev vojaka? Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega dr. Jan. Želi še kdo besedo? Kolega Fajt.

              RAJKO FAJT: Lep pozdrav tudi v mojem imenu gospe ministrici. Rad bi eno vprašanje postavil, ali se kaj razmišlja o tem, da bi se morda povečalo število profesionalnih gasilcev? To bi tudi bil eden izmed socialnih momentov, hkrati pa bi se na ta način morda izognili nekaterim težavam, ko jih imajo prostovoljni gasilci ravno z delodajalci. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. S tem so izčrpana zaenkrat vprašanja in mnenja, sugestije. Imate možnost spoštovana gospa ministrica, da sami ali morda s pomočjo vaših sodelavcev se odzovete na podana vprašanja in sugestije. Izvolite.

              DR. LJUBICA JELUŠIČ: Hvala. Zelo sem vam hvaležna za vse te komentarje, sugestije in pa tudi za vprašanja. Nekatera so taka zelo konkretna, nekatera so pa tudi sistemske narave oziroma bi zahtevala od nas vse skupaj neko konkretnejšo razpravo in skupen razmislek. Zlasti vprašanje, ki ga je odprl gospod Peršak, namreč kakšen je položaj danes, vojske v družbi na sploh, se mi zdi, da je neko našo skupno identitetno vprašanje. Torej kje smo v tem trenutku po vseh teh letih po koncu naborniške vojske in kaj gremo v prihodnosti. Jaz mislim, da bi bilo prav in pametno, da nadaljujemo z eno od idej o posvetu in sicer gospod predsednik je že prej omenjal, da se pogovarjamo o možnosti, da bi bilo več posvetov strokovne narave v okviru katerih bi se srečevali z vami in z vami prediskutirali bolj dolgoročno problematiko. In eden od posvetov bi se nanašal tudi na vprašanje položaja vojske v družbi danes. Računamo, da bi ta posvet se zgodil že zelo kmalu, sicer bi se moral nekje v maju in takrat upamo, da bomo skupaj z vami in pa s pripadniki Slovenske vojske in vladnimi, nevladnimi organizacijami pri nas skupaj premislili ali se je vloga vojske iz tistega kar smo nekoč vedeli, da je to zaščitnik nacionalne obrambe, da je to organizacija za izvedbo pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, da je to organizacija, ki se pripravlja, ki se uri, da je to organizacija, ki izpolnjuje mednarodne pogodbe. Štiri stvari so napisane v Zakonu o obrambi in te štiri stvari smo dolžni izpolnjevati. V Zakonu o obrambi je napisana še peta naloga in sicer, da bo Slovenska vojska sodelovala pri zagotovitvi Schengenske meje. Te pete naloge nismo nikoli uspeli uresničiti, ampak nenazadnje je tudi vaša naloga, da vprašate državo in sistem v celoti, nacionalno-varnostni sistem te države. Zakaj teh vseh pet nalog ni bilo uresničenih? Ampak štiri pa se izpolnjujejo in glede na to, kar predpisuje že zakonodaja doslej, ali je možno v prihodnosti reči, da morebiti iz teh nalog lahko naredimo še kakšno oziroma jih kako drugače lahko opredelimo v prihodnosti. Upam, da bi na nekem takem posvetu si skupaj pomagali odgovoriti na vprašanje družbene funkcije vojske danes. Jaz bi, ne bom tukaj poskušala biti na nagloma pametna in vam poskušala sedaj dopovedovati kaj jaz mislim, da se dogaja s spreminjanjem družbene funkcije vojske danes, ampak rada bi vseeno opozorila na to, da takrat ko mi govorimo o poklicni vojski, mislimo na ljudi, ki so državljani naše države in na podlagi državljanstva postanejo poklicni pripadniki vojske.

              Pri najemniških vojskah pa govorimo o ljudeh, ki niso državljani države v katere vojski služijo. Najemniki so torej ljudje, ki jih dobimo nekje na trgu delovne sile od koderkoli po svetu. Ne predvidevamo pa, da bi bili to naši državljani, kar pomeni, da pri poklicni vojski mi svoje pripadnike zadolžimo z različnimi zahtevami, ki jih postavljamo predenj kot država. Naj povem, da nihče ne odhaja v tujino tako kot bi si sam želel. Vsi odhajajo v tujino na mednarodne operacije skladno z zahtevami te države. Torej, takrat ko smo skeptični okoli tega kaj počne slovenska vojska v tujini morate vseeno vedeti, da nikoli ne gre na lastno pobudo. Slovenska vojska gre lahko v tujino samo na podlagi sklepov Vlade Republike Slovenije, kar zaenkrat piše v zakonu o obrambi. S tem dajem vedeti, da smo kot  država odločili kje so naši zunanjepolitični interesi, ki jih želimo utrditi, uveljaviti tudi preko sodelovanja vojske, če ne tudi preko sodelovanja z donacijami policije, delovanja gospodarstva in tako naprej. Skratka, z vojsko utrjujemo ali potrjujemo nek zunanjepolitični interes, je lahko varnostni, je lahko diplomatski, ali kakšen drug, ne nazadnje zaradi mene je lahko tudi gospodarski.
Rada bi vas opozorila, da je mogoče dobro vedeti, da imamo mi danes v vojski tri strukture ljudi. Eno so poklicni vojaki, drugo so pogodbeni rezervisti. Pogodbeni rezervisti prihajajo ob vikendih, praviloma enkrat mesečno. Po tri do štiri dni se urijo in je to neke vrste dodatek k plači, ki jo imajo sicer na drugih delovnih mestih kjer so. Imamo še do leta 2010 neke obvezne rezerve, ki je v bistvu bolj papirnata rezerva. Imamo še eno strukturo ljudi, ki se imenujejo prostovoljci na služenju vojaškega roka, na katere ste morda že vsi pozabili. Ne boste verjeli, mi smo preko ohranjanja sistem prostovoljcev na služenju vojaškega roka v bistvu izpolnjevali tisto kar piše v naši ustavi, ki namreč daje vsakomur od nas pravico in dolžnost, da se urimo za obrambo domovine na način kot to želimo najbolj izpeljati oziroma najbolj pomagati tej domovini. In da bi imeli možnost uresničitve te pravice je Slovenska vojska  dala možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka. In ko pravim ne boste verjeli, povečuje se število mladih ljudi, ki bi želeli prostovoljno opraviti služenje vojaškega roka, kar je nenavadno glede na to, da ste, nekateri se še dobro spomnite časov, ko je naraščalo število tistih, ki so zahtevali status oporečnika in na tej podlagi tudi alternativno služenje vojaškega roka oziroma tako imenovano civilno služenje. Danes imamo zanimiv proces. Prvič, se tisti mladi ljudje, ki so se pred leti izogibali služenju vojaškega roka in zahtevali status oporečnik danes javljajo v poklicne vrste Slovenske vojske, to je prvo.

              In drugo, imamo proces v katerem se fantje in dekleta prijavljajo na prostovoljno služenje vojaškega roka in to potem uporabljajo za več namenov. Prvič, hočejo se preizkusiti v treh mesecih ali so primerni za vojaško službo, kar pomeni, da je to v bistvu oblika rekrutacije za bodočo vojaško službo. Potem imamo skupino ljudi, ki gredo na prostovoljno služenje takrat, ko falira kakšen letnik na fakulteti, se pravi, da poskušajo staršem budžet za svoje preživetje v tistem letu, ko ne študirajo, nekako popraviti, se jim oddolžiti vsaj s tistimi tremi meseci, ko služijo vojaški rok, ker pač zato, ko so tam na urjenju dobijo tudi nekaj malega plačano, pa še hrano imajo in naredijo morebiti tudi nekaj koristnega za bodočnost slovenske varnosti. Imamo tudi kategorijo ljudi, ki preprosto hočejo znati branite sebe in državo. Imamo še zmeraj neko skupino mladih ljudi, ki so morda bili tako vzgajani, morebiti je to njihovo osebno prepričanje, toda dogaja se, da prihajajo na prostovoljno služenje vojaškega roka in so za to izjemno motivirani. Število se nam prav konec leta 2008 in letos na začetku leta 2009 izjemno povečuje. O tem govorim zaradi tega, ker so kapacitete Slovenske vojske bile omejene, pač računali smo, da zmoremo letno spraviti skozi 250 do 300 ljudi takšne vrste, letos se je pa pokazalo, da ta pričakovanja Slovenske vojske absolutno ne vzdržijo vsega interesa, ki se postavlja pred nas. Moram povedati, da ne bomo delali selekcije, vzeli bomo vse, ki želijo iti na prostovoljno služenje vojaškega roka, ker menimo, da je treba mladim ljudem, če izkažejo tak interes to pravico, ki jim izhaja iz Ustave tudi omogočiti. To morebiti vidite, da se pa morebiti nekaj spreminja v naši družbi. Glede te družbene funkcije govorim, na katero ste vi opozarjali, mogoče se ta potreba po tem, da prispevaš nekaj k varnosti države tudi na tak način spet krepi pri mladih ljudeh, zlasti se pa krepi v tem drugem velikem sistemu zaščite in reševanja, kjer smo s prostovoljstvom omogočili, odprli vrata na široko, da se mladi, ki mislijo, da ni vojaška služba prvenstvena oblika zagotovitve varnosti države, ampak da je to tudi sistem zaščite in reševanja lahko preizkusijo in kjer so lahko skupaj z velikim sistemom v katerem se razvija vrednota solidarnosti, altruizma, pomoči drugim in druženja okrog neke koristne zadeve. Jaz razumem argumente za članstvo ali pa nečlanstvo v Natu, razumem tudi profesorja Mencingerja in njegovo skepso okrog tega kar delamo zdaj v zvezi Nato. Veliko stvari je v zvezi Nato bilo zelo koristnih za naš obrambni sistem, tudi za našo obrambno industrijo, če bi bila sposobna priložnosti, ki so na razpolago, izkoristiti, če bi se bila prvič sposobna povezati med sabo. V okviru Gospodarske zbornice Slovenija imamo zdaj ponovno, nekoč smo imeli sekcijo obrambne industrije, ki je propadla potem se zdaj vzpostavlja grozd obrambne industrije kar daje slutiti, da se vendarle gospodarstveniki spet povezujete in se povezujejo med seboj. Dejstvo je, da priložnosti, ki so na razpolago v okviru NAMSE(?), EDE(?), ki je obrambna agencija Evropske unije, NAMSE(?), ki je agencija v okviru Zveze Nato, priložnosti ki so, so slabo izkoriščene zato, ker se nismo sposobni povezati med seboj in te priložnosti potem v okvirih raznih programov uporabiti za svoj lastni razvoj.
Druga stvar, ki je povezana s tem, da je dobro, da smo v Natu je krepitev tistih zmogljivosti, ki postajajo ključne zmogljivosti slovenske vojske. Jaz trdim, da so naše enote v vojski dobre predvsem tiste, ki smo jih morali narediti zaradi pričakovanj po izpolnjevanju standardov Zveze Nato. Vse ostale enote so zastale v svojem razvoju in ni jasno kakšno identiteto imajo, so to še zmeraj stara teritorialna obramba, so to čakajoči na odpis oziroma odhod v penzijo, so to ljudje, ki jim dejansko zagotavljamo samo še socialno preživetje in nič drugega, so to ljudje, ki jih ne moremo uporabiti niti v zaščiti in reševanju. Skratka kopica ne prestrukturiranih, ne reformiranih in ne  moderniziranih posameznikov s celo vrsto, tudi oborožitvenih sistemov, ki so neuporabni tudi za potrebe lastne obrambe države. Tisto kar pri nas res deluje je tisto kar smo morali narediti zaradi standardov kot so bili postavljeni v Zvezi Nato in na to se bomo oprli in to so tiste sile, ki jih premikamo tudi v operacijo v tujino. In tu pridem zdaj na vprašanje ali imeti vojake v operacijah, ki jih vodi Zveza Nato ali jih imeti samo v operacijah združenih narodov oziroma Evropske unije.
Dejstvo je, da je veliko operacij, ki jih vodi Zveza Nato v bistvu delegiranih s strani Združenih narodov. V tistem trenutku, ko mislimo da je operacija v Afganistanu Natova operacija se presneto motimo. Aisaf v Afganistanu je operacija za katero je odgovorna organizacija Združenih narodov vendar jo je delegirala na eno od mednarodnih varnostnih organizacij, tako kot je varnost v Sudanu delegirala na afriško unijo. In tako kot še v nekaterih drugih primerih, recimo prav ta prej omenjeni Čad in centralno afriška republika so združeni narodi prenesli za eno leto odgovornost za varovanje begunskih centrov v Čad, v teh vzhodnih predelih Čada ob meji s Sudanom na Evropsko unijo.
Torej gre za vprašanje delegiranja na določene organizacije s strani OZ1. To potem ne pomeni, da je Nato v tem hotel, recimo v Afganistanu, zagotavljati neke svoje specifične interese pač pa, da je postal ena od mnogih organizacij, ki morajo tam zagotoviti cilje kakršni so bili postavljeni v resolucijah, zdaj že različnih večih resolucijah organizacije Združenih narodov.
In zato tudi opozarjam, da je tam 41 držav v Afganistanu ta trenutek, da jih bo verjetno še več. In da se počasi odgovornost za Afganistan v bistvu vrača v OZN, če bi bil ta sposoben skrbeti za neko organizirano obliko stabilizacije prostora. S tem ne trdim, da je čudežni inštrument za rešitev Afganistana. Morebiti se nam bo vsem, ki smo tam kakorkoli prisotni to v prihodnjih letih še zelo maščevalo. S tem želim samo povedati, da sodelovanje v operacijah zveze Nato ne pomeni sodelovati o operacijah, ki so proti združenim narodom. Praviloma so to, večina teh operacij je takšnih, da so pod mandatom Organizacije združenih narodov. Res pa je, da mi včasih v naši javnosti tega nismo sposobni povedati, tega ne znamo povedati, tudi operacijah NTMI je bila pod mandatom Združenih narodov. Ampak mi tega nismo bili sposobni povedati.
Pri tej podpori, ki jo izražate socialni funkciji vojske, jaz se strinjam in tako tudi delujemo in se tega zavedamo. Vedeti moramo, da imajo vojske res različne naloge od graditve naroda, do skrbi za socialne probleme, do pomoči pri naravnih in drugih nesrečah, do izvajanja zunanje političnih ciljev in če bomo tako skupaj rekli, tudi neke vrste vzgoje mladih ljudi oziroma tistih, ki bodo pripadniki do te socialne funkcije. Pa četudi je to samo začasno in moja vizija je bila, da poskušam vzpostaviti v Slovenski vojski sistem, po katerem bi za krajši čas pribavili ljudi v službo v vojski. Če je to za tri leta, naj bo to za tri leta. Vendar so to tri leta, ki jih lahko preživijo z nami, mi lahko v tem času vlagamo znanja, ki jih imamo v vojski, v njih jih mogoče pripravimo na neko novo delo, jim pomagamo pri novem poklicu, mogoče pri došolanju in potem jih na novo usposobljene pošljemo spet na trg delovne sile, pri čemer jih pa vežemo nase z dolgoročnejšo pogodbo v pogodbeni rezervi. Skratka, mislim, da je vojska instrument države, ki mora opravljati skupno dogovorjene cilje. In, če je to tudi socialna funkcija, potem jo mora opraviti.
Glede gasilstva - odnosa med delodajalci bo odgovoril gospod Bogataj, tako kot je verjetno treba reči kakšno o spoštovanju tehnik gašenja požarov v naravi, ki veljajo za nas, ki prihajamo s Krasa, in jaz upam, da bomo prav v višji šoli za gasilce uspeli Kraševci povedati, kako se gasi požar pri nas, da ne bo prihajalo do vnašanja tehnik, ki niso primerne za naš prostor. Zato pa pravzaprav šole tudi so, da se tam na organiziran način usposablja predvsem poklicne gasilce za način gašenja, ki je najprimernejši za določeno območje. Jaz sem vesela sporočila iz sindikata gospoda Ščernjaviča. Za nas je namreč v sistemu obrambe se je zgodilo več hudih odstopanj, več hudih težav povezanih z novim plačnim sistemom. En je ta, ki ste ga omenjali, in sicer, povezano z izgubo dveh dodatkov. Dodatka na stalnost in sicer ta prehod iz, to kar ste pač rekli, da je povezano z vlogo na Ustavnem sodišču. Tukaj gre za dodatek, ki je bil napisan v Zakonu o obrambi in glede na to, da je 2/3 zakon to, upamo da bo Ustavno sodišče presodilo v prid naših pripadnikov.
Druga stvar, česar danes nismo omenjali, so civilne osebe v Slovenski vojski. Civilne osebe, ki sodijo v plačno skupino J, so najbolj prizadeta kategorija, tako kot so v celotni državni upravi, ampak jaz mislim, da je situacija v vojski še bolj dramatična zaradi tega, ker imamo sedaj poklicne vojake, ki so samo v uniformi in imajo isto izobrazbo in bodo kmalu v 21 plačnem razredu in imamo civilno osebo, ki ima isto izobrazbo in je v civilu, opravlja skorajda isto delo, vendar ima 14 plačni razred. Tako dramatične razlike kot so se nam pa to zgodile in to so ljudje, ki delajo eden za drugega. S to razliko, s to krivico smo dosegli situacijo, da se nam je podrla kohezija vojaških enot. Kako zagotoviti, kako rešiti situacijo teh civilnih oseb v Slovenski vojski, je velik problem in z Ministrstvom za javno upravo se že nekaj časa pogajamo o tem, da se sestanemo in poskušamo ugotoviti kaj lahko naredimo za njih, vendar mislim, da brez pomoči sindikatov tukaj ne bomo mogli. Namreč obstaja verjetnost, da bo treba znova popravljati kolektivno pogodbo, obstaja verjetnost, da bomo morali za te naše civilne osebe poiskati v kolektivnih pogodbah za druge dejavnosti ustrezna poimenovanja del, ki jih imamo v Slovenski vojski, ampak dejstvo je, da puškarja ni v nobeni dejavnosti. Kako naj sedaj tega puškarja v katerega se je desetletja dolgo vlagalo določeno specifično znanje, poiščemo v neki drugi dejavnosti, ne vem. In v tem smislu smo nemočni brez vaše pomoči.
Glede tega, da bi morali narediti analizo vseh teh naših problemov zaradi novega plačnega zakona, analizo delamo, smo jo tudi pripravili za skupne potrebe celotnega sistema državne uprave. Res pa je, da na način kot ste nas tukaj sedaj opozorili, na tak način pa te analize še nismo naredili, nismo jo dokončali in bomo posebej zadolžili pripadnike Slovenske vojske, ki se ukvarjajo s kadri, da to čim prej naredijo, da bi bilo mogoče dopolniti vlogo na Ustavnem sodišču na ustrezen način.
Ali je vključeno gospodarstvo v sodelovanje Slovenske države v mednarodnih operacijah in misijah? Ali je kakorkoli tukaj viden kakšen gospodarski interes? Tragedija je, da ga ni, ni videti interesa gospodarstva. In vas moram opozoriti, da zlasti storitvene dejavnosti, obrt, tudi gospodarstvo, kot neka industrijska dejavnost, bi lahko bistveno bolje izkoristili dejstvo, da imamo v nekaterih predelih sveta, zlasti sedaj, ko sledimo tej tendenci o koncentraciji, vojake, ki so izjemno dobro sprejeti pri lokalnem prebivalstvu, mi pa tega ne znamo unovčiti. Naši vojaki so na Kosovu izjemno dobro sprejeti. Zanje se ve v okviru celotnega Kosova. Ker morate vedeti, da če naši ljudje gasijo požare na zahodu Kosova, se to ve po celem Kosovu. Če naši ljudje rešijo utopljenega človeka v nekem predelu Drima, se to ve po celem Kosovu. In z velikim spoštovanjem se govori o slovenskih vojakih in vojakinjah, ampak mi tega ne znamo izkoristiti v drugem valu. Res je, da je precej naših gospodarskih firm prisotnih na Kosovu, premalo pa izkoriščajo možnost, da bi tam, kjer smo z vojaki, v vojaških bazah, zagotovili tudi preskrbo naših ljudi, da bi nam tudi z vašo pripravljenostjo oziroma pripravljenostjo celotnega gospodarstva pomagali biti bolj ambiciozni. Kaj zdaj to pomeni? Na Kosovu bi Slovenska vojska lahko prevzela celotno cono odgovornosti, ne bi nam bilo treba biti nenehno samo podnajemnik nekoga drugega in skrbeti za zaščito drugih. Če bi vedeli, da imamo s strani svoje države in gospodarstva ter vseh služb v tej državi podporo na način, da bi vedeli, da boste lahko pokrili tisti prostor, da bomo lahko logistično oskrbeli, se pravi, s prevozi, s hrano, obleko in vsem vzdrževanjem, kar je treba preskrbeti za vse mogoče sile, ki bi bile v tej naši coni odgovornosti. In da potem lahko to z nekim pogumom izrazimo tudi pred zvezo Nato ali Evropsko unijo,  kjer je pač to treba napovedati. Mi kot vojska ali Ministrstvo za obrambo v imenu vojske sami tega ne moremo narediti. Vedno capljamo nekje za drugimi, vedno smo podnajemniki nekoga drugega. Nikoli ne pridemo do pomembnejših vodilnih mest.
In še nekaj. Ko govorimo o naši poziciji v zvezi Nato, bi vas rada opozorila na nekaj. Več točk je, na katerih izgubljamo kredibilnost v mednarodni skupnosti. Kar se tiče naše kredibilnosti v zvezi Nato, je ta kredibilnost padla. Prvič zaradi tega, ker smo morali povedati, da nimamo več tistega denarja, o katerem smo govorili v preteklosti, torej nimamo denarja za 2% BDP. Potem smo morali povedati, da nismo sposobni kupiti vseh tistih zmogljivosti vojaške opreme, o kateri smo govorili v preteklosti. In potem smo morali povedati, da ne znamo držati besede, ko gre za sosednje države, ki naj bi vstopile v zvezo Nato in ki so z varnostnega vidika za našo državo izjemnega pomena.
S tistimi, ki ste prišli k nam na obisk v centralni register dokumentov zveze Nato, smo z nekaterimi vsaj o tem govorili. Z obrambnega vidika te države je namreč zelo pomembno imeti Hrvaško v isti skupnosti pod nadzorom istih standardov, ki so postavljeni vsem nam, ampak vedeli bomo, da so postavljeni tudi Hrvaški. Izgubljamo na teh frontah. Ostaja ena sama fronta še naše kredibilnosti in to so operacije. Doslej je Slovenska vojska v imenu države Slovenije v bistvu skrbela za to, da je ta država ostajala do skrajnosti kredibilna na mednarodnih operacijah. Šteje se nam tako sodelovanju v EU, OZN kot Nato operacijah. Če odpovemo še na tej fronti, potem kot država izgubljamo na svojem dostojanstvu mednarodne skupnosti. Ne vem, če je glede na vse to, kar je ta država naredila; napredek, ki ga je naredila v preteklih 18-ih letih kot samostojna država, res vredno tako hitro zakockati. Še posebej, če imamo zmogljivosti, s katerimi lahko dokazujemo nasprotno.
Izbirni predmet v osnovnih šolah je pomemben, vendar vedite, da potrebujemo veliko pomoči. Tisti, ki ste župani, boste to lažje razumeli. Tisti, ki prihajate iz izobraževalnega sistema, boste to tudi razumeli, ampak vsi skupaj moramo razumeti, da je izbirni predmet treba podpreti z ustreznimi kadri, dobro usposobljenimi, primerno didaktično pripravljenimi in da je treba mladim ljudem na praktičen način pokazati, kaj je bistvo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi nobena teorija ne pomaga več. Mladim ljudem je treba na čim bolj modern način vse to predstaviti. In tukaj je pomoč vsakogar od vas, ki kaj zna, pomembna.
Sistem obrambe proti toči. To je sicer primarna naloga Ministrstva za kmetijstvo, vendar moram povedati, da smo nekako v njihova razmišljanja posredno vključeni tudi na Ministrstvu za obrambo. In sicer tako, da smo naročili študijo oziroma delamo na študiji, s pomočjo katere poskušamo ugotoviti ali so katera od zmogljivosti, ki jih imamo v Slovenski vojski take vrste, da bi jih bilo mogoče preoblikovati z ne prevelikimi stroški tudi z uporabo znotraj sistema obrambe proti toči. Tisti, ki se na stvari spoznate, veste, da mislim na letala Pilatus.
Kolikokrat je Slovenska vojska zamenjala osebno oborožitev. Jaz mislim, da enkrat in sicer iz modela jugoslovanskega modela Kalašnikov, ker smo prešli na belgijski model FN2000S. Če pa je kako drugače, mi bodo pa še kolegi pomagali.
Povečanje števila poklicnih gasilcev, vesela sem tega vprašanja. Jaz mislim, da bomo morali videti, koliko občine še zmorejo, kajti povečanje poklicnih gasilcev pomeni večje število gasilskih zavodov in vse drame, ki so in nekateri veste, kakšne drame so s tem povezane, ko se ustanavlja gasilske zavode, ustrezna oprema, ustrezna usposobljenost in pa tudi pripravljenost lokalne skupnosti, da stoji ob strani, ko bi se taki novi zavodi vzpostavljali. Ampak ob tem, da bi povečevali - in upam, da nam bo uspelo povečati število poklicnih gasilcev, ne smemo pozabiti oziroma ne smemo zanemariti naše prostovoljske baze. Ljudje, o katerih vi govorite, o vseh teh prostovoljcih, ki sodelujejo v prostovoljnih gasilskih društvih, so za bazo, ki jo potrebujemo na terenu, če že nimamo več obvezniških vojakov, potrebujemo gasilce, ki so danes splošna reševalna služba. Potrebujemo ljudi, ki jih imamo na terenu. Zato je duh prostovoljstva treba krepiti. Vse moramo narediti za to, da nam ostanejo prostovoljci na terenu, tudi če povečamo število poklicnih gasilcev, vendar prostovoljcev ne smemo izgubiti.
Prosim, če lahko še kolega, gospod Bogataj, pomaga pri nekaterih specifičnih vprašanjih v zvezi s tem. Če želi mag. Krek tudi še kaj dodati v zvezi s temi bolj oborožitvenimi temami, pa tudi prav.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospa ministrica. Izvolite, gospod Miran Bogataj.

              MIRAN BOGATAJ: Lep pozdrav! Prvo vprašanje, status prostovoljnih reševalcev. Skozi noveliranje zakonodaje v zadnjih treh letih je ta status urejen primerljivo z evropskim pravnim redom. Velja za zakon o delovnih razmerjih, velja za zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in velja za zakon o gasilstvu. Dejstvo pa je, da smo predlagali, ker smo videli, da so možnosti nekih stimulacij, zlasti delodajalcev v davčnem in zavarovalniškem sistemu, tako ob prvi reformi v prejšnjem mandatu, Kranjčevi, kot so jo nekateri imenovali, kot tisti celoviti, vrsto amandmajev, da bi se neke stimulacije uvedle za tiste, ki zaposlujejo to vrsto reševalcev. Odločitev je tistim svetnikom, ki ste tudi v tem mandatu, bila znana - zavrnjeni smo bili v celoti. Naša ambicija je, da po tej poti nadaljujemo, ker sigurno je možno nekatere rešitve uzakoniti. Res pa je, da v Evropski uniji v pravnem redu nimamo nekih velikih modelov, po katerih bi se lahko zgledovali, glede na to, da prostovoljstvo velja za ta nekdanji teritorij Avstro-Ogrske, v ostalih delih je veliko bolj vezan ta retoromanski na profesionalni del, razen Italija zdaj veliko dela na tem in tako naprej.
Sistem refundacij je urejen v celoti, ne glede na predstavnike zbornice, ki so govorili, da ne plačujemo tega drugega bruto pri plačah, tudi tega plačujemo. Naredili bomo še nekaj v letošnjem letu, novelirali bomo uredbo, ki ta nadomestila ureja, v tem smislu, da prevzame tisti, ki je reševalca poklical, če se je le-ta poškodoval pri intervenciji, tudi bolniško za prvih 30 dni. Tako da bi tudi s tega vidika razbremenili delodajalce. Predvsem pa težimo za tem, da bi ja zagotovili v financiranju občin neke kriterije, ki bi omogočali županov, da v vsakem primeru pokrijejo stroške za zdravstvene preglede, za nezgodno zavarovanje, za invalidsko za tiste, ki niso zavarovani oziroma zaposleni, če pride do poškodbe. Posebej na državni ravni imamo zavarovanje urejeno nezgodno za tiste, ki so na različnih oblikah usposabljanja ali tiste, ki jih uporabljamo za intervencije, ki se izvajajo pod vodstvom ali regijskih ali državnih organov.
Drugo vprašanje. Kras in gašenje požarov na ravnem okolju. Dosti se srečujemo v bistvu s povečanjem teh sušnih obdobij in z naraščanjem števila ter obsega požarov. Če smo 10 let nazaj rekli, da je 200 hektarjev velik požar, danes nas ne čudijo požari 1000 in več hektarjev. Po komenskem požaru moram reči, da smo izpopolnili nekatere rešitve, ki naj bi zagotovile obvladovanje še večjih požarov, pa komenski ni najboljši, ker je tam poseben problem zaradi mešanja tistih vetrov tam okrog škrbine in na tem prostoru. Usposabljamo zdaj že intenzivno dve leti dve posebni operativni gasilski poveljstvi, ki se ukvarjata samo in sta namenjeni za gašenje velikih požarov dol. Sodelujemo tudi s Francozi, ki imajo velike izkušnje na tem področju. Sestavni del teh prizadevanj je tudi pod center v Sežani, ki je v glavnem namenjen usposabljanju za požare v naravi. Osnovni problem na Krasu pa ni toliko ta taktika gašenja kot je pomanjkanje operativnih gasilcev, požar v naravi čim preseže nekaj hektarjev tam rabiš veliko število ljudi in teh nam na Krasu manjka. Zato poskušamo izvajati dol programe, ki zahtevajo prisotnost operativnih gasilcev, se pravi takšnih, ki lahko za katerega tečaj prekineš in ga uporabiš pri gašenju.
Ta program Kras izvajamo za 20 teh zahodnih občin in ga mislimo nadaljevati, centralni del pa je namenjen tudi temu, da te gasilce po notranjosti usposobimo, da lahko kvalitetno odigrajo svojo vlogo in svojo funkcijo na Krasu. Sestavni del je tudi ta pod center logistični z rezervami sredstev za požare v naravi v Postojni.
Jaz bi samo toliko dopolnil, da stroka še vedno ostaja pri tem mnenju kot je bila tam v 80-ih letih, ko smo ta sistem s temi takrat črnogorskimi raketami opustili. Tisto kar je bistvenega pomena po našem trdnem prepričanju gledajoč z vidika zaščite in reševanja je širjenje zavarovalništva in vi gospod Cipo(?) zelo dobro poznate, ker ste bil boter številnih teh rešitev v Prekmurju, ki jih je kasneje po velikih prizadevanjih država šele zadnja tri leta začela izvajati, subvencioniranje premij. Da ne govorimo o temu, da veliko manj pa posvečamo vsem tistim dejanskim in omogočamo dejanske preventivne ukrepe, ki so resnično učinkoviti. To so protitočne mreže. V Sloveniji in ti intenzivni nasadi, ne vem, če smo že presegli, gotovo je kdo med vami strokovnjak za kmetijstvo. 3% je pokritih površin. Severna Italija jih ima preko 90%. Primerjave mislim pa. Argumenti in komentarji niso potrebni.
Glede povečanja števila poklicnih gasilcev. Ta trenutek v teritorialnih enotah jih j 600. Od tega 20 smo jih lansko leto namerno povečali, načrtno na račun predora Karavanke in na račun trojanskih predorov, kjer smo postavili standard 10 minut intervencijski dostop. Medtem, ko tudi prehod na nov plačni sistem, kjer smo gasilce spravili v javni sektor, povzroča v nekaterih poklicnih gasilskih enotah izjemno velike probleme. Gasilci .../Nerazumljivo./... od trinajstih zavodov. Vsak je imel svoj plačni sistem. V povprečju so se jim plače tam za ene 20% povečale in jaz moram reči, da se zelo bojim, da zavodi kot je recimo koroški, ta, ki jih ima 7 .../Nerazumljivo./..., potem v Zasavju dol, Trbovlje in tako naprej, ali bodo preživeli ali ne. Je zelo vprašljivo ali bodo preživeli in verjetno število poklicnih gasilcev se bo le zelo malo povečevalo v tistih občinah, ki so močnejše, v načelu pa ne. Ker s poklicnimi pač ne moremo nadomestiti tega, kar je govorila gospa ministrica. Ne moremo pokriti celega državnega ozemlja z ustreznimi temi splošnimi reševalnimi službami, kar nam pa prostovoljni gasilci večji del omogočajo in zato gradimo predvsem na temu, da je prostovoljna, usposobljenost prostovoljnih gasilcev tega operativnega dela vsaj čim bolj se približuje temu poklicnemu delu. To smo si pa, kot veste, postavili desetletni rok. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaše dopolnilo. Še državni sekretar gospod Uroš Krek. Izvolite.

              MAG. UROŠ KREK: Dober dan. Lepo pozdravljeni! Verjetno bo tema obrambnega proračuna in pa izdatkov tudi tema, ko se boste pogovarjali o rebalansu, ampak nekaj o obrambnih sferah, o višini obrambnih izdatkov, .../Nerazumljivo./... o %, ki so vezani na bruto domači proizvod in od leta 1992, ko je Slovenija za obrambo namenila okrog 2% in potem imeli drastični padec nekje do leta 1999, ko so bile na najnižjem nivoju, okrog 1,3. S tem, da smo imeli v tistem času okrog 78.000 pripadnikov vojne sestave. Skratka, najmanj denarja za zelo veliko vojsko, ki ni mogla izvesti niti osnovnih zadeve povezanih z usposabljanjem.
Leta 2002 je Vlada ob procesu priprave na profesionalizacijo in pa vključevanje v Nato, sprejela sklep, da se obrambni izdatki do leta 2008 dvignejo na 2%. Se pravi lansko leto je bilo 2008 in dosegli smo številko 1,46. Kar pomeni, da v tem celotnem obdobju nekje balansiramo med 1,3 in 1,5% bruto družbenega produkta za obrambo. S tem omogočamo nekje okoli 50% denarja za plače in stroške kadrov. Okoli 30% za stroške delovanja, operacij, združevanja in okoli 20% za razvoj oziroma za modernizacijo Slovenske vojske. In to je tisti minimum, ki omogoča, da razvoj vojske dejansko poteka.
Kar se tiče leta 2009 boste v rebalansu videli, da sredstva za oboroževanje, na kar je bilo konkretno vezano vprašanje, padajo. Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo bo na področju investicij imelo zmanjšanje za okoli 60 milijonov evrov, kar pomeni iz 170 na 110 milijonov evrov, to se pravi za tretjino bomo zmanjšali sredstva za oborožitev in ta sredstva namenili v pokrivanje rebalansa, pač za potrebe drugih državnih organov, in pa mi smo eno redkih oziroma skoraj edino ministrstvo, ki bo plačna neskladja odpravljalo znotraj obrambnih izdatkov sami. Tako, da lahko rečem, da ohranimo minimum razvoja Slovenske vojske, nikakor pa ne moremo nikjer trditi, da povečujemo sredstva za oboroževanje. Glede na to kje se udejstvuje Slovenska vojska in glede na to kakšen je nadaljnji načrt njenega opremljanja mislim, da bomo s tem zagotovili tisto minimalno, kar je ministrica rekla in da pod to številko dejansko ne moremo več pasti.
Kar se tiče zamenjav oborožitve samo dopolnitev. Mi v teh letih in v letih še naprej bomo celotno pehotno orožje spravili v kaliber Natu. Doslej so bile zamenjane vse puške v okviru stalne sestave. In tisti, ki se spoznate na to, zamenjana so bila tudi vsa specialna orožja, ostrostrelne puške, mitraljezi, puškomitraljezi in podobno. Skratka, znova minimum tistega kar nujno potrebujemo za razvoj Slovenske vojske. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Dovolite, da počasi to točko pripeljemo h koncu. Kolega Reven.

              RASTISLAV REVEN: Hvala. Se oproščam, če prav razumem okoli refundacije ste rekli, da je 30 dni za poškodbe, potem pa, če prav razumem naš sistem, bi tekla običajna bolniška. Smatram, če se nek gasilec težko opeče v požaru se v 30 dnevih ne bo pozdravil. Mislim, da bi moral do konca zdravljenja imeti polno plačo, polne prejemke in še prejeti odškodnino za bolečine. To bi bila neka sistemska rešitev, ki bi dajala tem ljudem, ki so nam vsem v pomoč, neko varnost. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Reven. Na vse detajle seveda tu ne bo moč odgovoriti. Namen je bil bolj sistemske, strateške predstavitve, ampak če želite na to odgovoriti... Morda prihodnjič. Dovolite potem, tako kot sem napovedal to točko počasi zaključimo. Ocenjujem da je bila sama predstavitev, vprašanja, sugestije, ki so bile izražene, da je bil to nek prispevek k intenzivnim razpravam v prihodnje, v nekem konstruktivnem, strokovnem duhu in na tej osnovi vam spoštovana gospa ministrica in vsem vašim sodelavcem želim veliko uspeha v temu mandatu in se vam zahvaljujem za vašo prisotnost in vašo predstavitev v Državnem svetu. Hvala lepa.
(Aplavz.)

DR. LJUBICA JELUŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani vsi prisotni. Najlepša hvala, ker ste nas poslušali. Veseli bomo vsake vaše pomoči. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
No ugotavljam, da se je Državni svet seznanil s temeljnimi usmeritvami Ministrstva za obrambo

              In prehajamo sedaj na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO POMENI PETICIJA "PLINSKI TERMINAL V KOPRU IN TRŽAŠKEM ZALIVU? NE, HVALA!"
Pri tej točki pozdravljam prisotne, gospod Primož Šeligo, vodja projektne skupine za energetiko in infrastrukturo, Ministrstvo za zunanje zadeve, veleposlanik. Dr. Franc Žlahtič, sekretar iz Ministrstva za gospodarstvo in gospod Samo Kopač, namestnik generalnega direktorja iz Ministrstva za okolje in prostor.
Peticijo Alpe Adria Green Slo ste prejeli s sklicem in na klop. Prejeli ste tudi sklepe Državnega sveta prejšnjega sklica s posveta z naslovom Plinski terminal v Tržaškem zalivu, da ali ne? In poročilo komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Prejeli ste tudi predlog sklepa Državnega sveta. Potem imamo v zvezi s to točko še stališče interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki podpira peticijo ter interesne skupine lokalnih interesov, ki podpira predlog sklepov Državnega sveta in predlaga še dva amandmaja o katerih se bomo pogovorili kasneje. Morebitne nadaljnje amandmaje tudi prosim seveda, da vložite v pisni obliki.
Najprej sprašujem predlagatelja peticije gospoda Vojka Bernarda, če želi besedo? Ga ni tu. Želi poročevalec komisije pojasniti stališče? Ne, hvala lepa.
Zdaj dajem besedo predstavnikom interesnih skupin, če želijo predstaviti stališča interesnih skupin? (Ne.) Potem pa odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o predlaganih sklepih in amandmajih? Zaenkrat ni razprave. Sprašujem predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, ali želi besedo? Zaenkrat ne. Hvala. Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo? Hvala. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? (Ne.)
Potem, spoštovani kolegi in kolegica, prehajamo na glasovanje, in sicer najprej o amandmajih. Povedal sem že, da smo dobili predlog dveh amandmajev, in sicer predlog amandmaja Interesne skupine lokalnih interesov, prvi amandma, da se na koncu 2. točke črta pika in doda naslednje besedilo: "... in prejšnje vlade, ki je načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala." Ter drugi amandma: V 3. točki se pred besedo "prekinejo" doda beseda "takoj". Sprašujem predstavnika interesne skupine, ali želi obrazložiti predloge amandmajev? (Ga ni.) Se pravi, prehajamo na odločanje, najprej o amandmajih. Ugotavljamo prisotnost. (24 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (17 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju. Najprej ugotovimo prisotnost. (23 prisotnih.)
Kdo je za? (22 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)    
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa v zvezi s peticijo "Plinski terminal v Kopru v Tržaškem zalivu, ne, hvala," kot ste ga prejeli, skupaj s sprejetimi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost. (25 prisotnih.)
Kdo je za? (23 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)    
Ugotavljam, da je Državni svet sklep sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

              Prehajamo na 6. točko (original) sedaj 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG POSTOPKA ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN TER DOLOČITEV NJENEGA OBMOČJA. V zvezi s to točko dnevnega reda pozdravljam na seji gospo Meto Vesel Valentinčič, državno sekretarko iz službe Vlade za lokalno samoupravo in razvoj, ter gospoda Andreja Čoka, podsekretarja službe Vlade za lokalno samoupravo in razvoj. Med nami je tudi poslanec Državnega zbora gospod Franco Juri. Predlog je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 14/09. Prejeli ste poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov, prav tako ste prejeli tudi mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje k predlogu boste podali v pisni obliki. Najprej sprašujem predlagatelja gospoda poslanca Franca Jurija, če želi besedo? Izvolite, gospod Juri.

              FRANCO JURI: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani svetniki, svetnike! Danes je že drugič pred tem cenjenim zborom, ko razpravljamo o pobudi. Včeraj smo o tem razpravljali v pristojnem odboru oziroma komisiji. Jaz bi se najprej zahvalil za pozornost Državnega sveta namenjeno tej pobudi. Zelo na kratko jo bom skušal obrazložiti. Vi ste opremljeni s pisnim gradivom, kjer so vsi podatki, argumenti in druga dejstva objavljeni. Torej, ne bo potrebno sedaj ponavljanja celotne zgodbe. Gre pa predvsem za vprašanje, vsaj jaz menim, da tako v Državnem zboru, kot v Državnem svetu so najbolj merodajni tisti kriteriji, ki jih opredeljujemo kot zakonski ali ustavni. Dejstvo je, da iz tega gradiva in tudi iz mnenja zakonodajne službe izhaja, da je pobuda korektna, zakonita, in ustavna. Danes tukaj ne razpravljamo o ustanovitvi občine, to je sicer predmet same pobude, ampak v tej fazi razprava poteka o pravici krajanov, ki so se organizirali v civilni pobudi. Razpravljali bomo o njihovi pravici, da to pobudo in ta predlog preverijo na referendumu. Jaz zares postavljam ta vidik. Kajti tudi včasih, včeraj tu pa tam v sami razpravi je bilo čutiti, kot da se že danes odloča o sami občini Ankaran. Ne. Gre za začetek postopka. Vi veste, da je postopek zelo zapleten, dolgotrajen, da predvideva določene faze verifikacije in razprave v matičnih telesih, nato razpis referenduma, ki je svetovalna narave, ki je posvetovalne narave, nato pa zakon o ustanovitvi občine, kjer tako Državni zbor, kot Vlada na podlagi izida referenduma, ampak na neobvezujoč način odloča ali so dani pogoji za ustanovitev take občine.
Jaz nisem Ankarančan. Torej ne zastopam pobudnikov v pravem geografskem smislu. Jaz sem prebivalec krajevne skupnosti Koper center, zato zveni morda malo čudno, da nekdo, ki ni Ankarančan, podpira to pobudo. Naj to utemeljim.
Jaz sem poslanec stranke Zares. Edino poslanec te stranke iz občine Koper in tudi iz slovenske Istre in tudi iz širše Primorske. Skupina državljanov se je oglasila pri meni s fasciklom, kjer je bilo 650 podpisov. Po temeljitem razgovoru z njimi, sem ocenil, da je moja dolžnost, tako ustavna kot politična, da posredujem to pobudo pristojnemu telesu. In to sem storil. Sem storil z nekaterimi, s prepričanjem, da na tak način omogočam neko transparentno delovanje instituta odločanja o lokalni samoupravi. Zavedal sem se, da bo to vprašanje sprožilo zapleteno razpravo, kajti kot vsako vprašanje, kot v vsakem ustanavljanju nove občine, naletimo na različne, včasih nekompatibilne interese in da bo ta pobuda sprožila tudi živahno razpravo znotraj mestne občine Koper.
Razumel sem tudi to pobudo, ki ni prava. Vi veste, da je bilo v mestni občini Koper že nekaj podobnih pobud, da so bili že trije referendumi. Zadnji referendum je potekal na območju dveh krajevnih skupnosti, združeni. To sta bila krajevna skupnost Ankaran, krajevna skupnost Hrvatini. Izid referenduma je negativen. Tokrat prvič, absolutno prvič so se Ankarančani odločili, dan nastopijo sami, so pripravili dokumentacijo, ki dokazuje, da imajo vse zakonske podlage za referendum in za ustanovitev občine vključno s številom prebivalstva, vem, da je bilo včeraj veliko premislekov in dilem okrog 13.a člena Zakona o občinah, kjer v bistvu je omogočena ustanovitev neke občine tudi če nima tiste magične številke 5000 prebivalcev pod določenimi pogoji. Ti pogoji so zgodovinske narave, geografske ali sicerjšnje narave, ne sme pa zapustiti minimalno število 2000 prebivalcev. Torej, znotraj tega člena je tudi ta pobuda, je legitimna, to je bilo tudi mnenje vladnih pristojnih služb. V Sloveniji imamo veliko takšnih primerov, torej to naj ne bilo verjetno ne prvič ne zadnjič, ko bi se nam kaj takšnega zgodilo.
Drugo vprašanje je seveda, bilo je tudi izpostavljeno nekaj drugih dilem, ali je krajevna skupnost Ankaran sestavni del naselja Koper ali to ni ali ima pogoje, da se odcepi od mestne občine ne da bi s tem škodovalo naselju Koper. Tudi pri tem mislim, da obstajajo močni argumenti za, veste, da Ankaran se nahaja na polotoku, da je geografsko precej oddaljeno od Kopra vsaj toliko ali še bolj kot je oddaljena občina Izola in mesto Izola, da za vsakega šoferja, za vsakega, ki se vozi po tistih poteh z avtom točno ve, da če želi priti iz Kopra do Ankarana potrebuje vinjeto, kar bi bilo zelo čudno, da z vinjeto potujemo v drugi del istega naselja, ampak to samo za ponazoritev kako je v bistvu ta urbana povezanost med Ankaranom in Koprom zelo relativna, vmes je ogromna luka. In po enem argumentu, ki se pojavlja ali bi bila ta občina zmožna preživeti finančno samostojno in pri bojazni marsikaterih sogovornikov, češ bomo dobili novo občino in novo breme za državo, bi odgovoril s citatom spoštovanega župana Popoviča, ki je včeraj v svoji razlagi povedal, da bi nastala v tem primeru najbogatejša slovenska občina. Verjetno je mislil na dejstvo, da bi ta občina, ker ima v okviru lastnih meja, meja krajevne skupnosti približno 40% površine luke, verjetno bila tudi finančno opremljena. Torej dejstvo je, da ima vse pogoje, tudi finančne pogoje, da deluje samostojno.
Jaz se ne bom zadrževal pri vsebinskih vprašanjih to bo verjetno zdaj tema razprave. Vi veste, da v stranki Zares ne zagovarjamo nadaljnjih delitev občin, menimo da se bo teritorialna organiziranost Slovenije uredila takrat, ko bomo uspeli doseči tisto vmesno stopnjo med državo in občino, to so pokrajine. Pričakujemo, da v temu mandatu bomo naredili konkreten korak k pokrajinam. Takrat bo tudi manj dilem ali je neka občina premajhna ali prevelika kajti znotraj pokrajin bo okvir bistveno racionalnejši. Tudi za delovanje manjših občin. Občine pa ne glede kakšne so ali kje so, geografsko ostajajo tam, so obsojene na sožitje in na sodelovanja. Žal v slovenski Istri primanjkuje sodelovanja, žal v slovenski Istri, glavni problem je slaba komunikacija pa ne bom zdaj odprl vprašanja kdo je kriv za to ampak komunikacije med občinami žal ni. In zato prihaja do velikih zadreg, ki bi se verjetno reševale lažje na pokrajinski ravni.
Občina Ankaran, torej je možnost, jaz vas pozivam predvsem k priznanju pravice, ustavne pravice krajanov, ki so se organizirali in ki zahtevajo referendum, da se ta referendum tudi izvede. Mislim da vsak bo nato spoštoval izid tega referenduma, ga bo razumel, ga bo interpretiral tako ali drugače ampak vsaj po mojem mnenju in po mnenju nekoga, ki verjame v pravno državo, v Ustavo in v demokratične postopke, če obstaja neka pravica, nihče nima pravice kratiti. In pravica do referenduma, do samo odločanja o lokalni samoupravi je ena temeljnih državljanskih pravic, ki jih zagotavlja Ustava. Računam, da tudi Državni svet bo to dobro razumel, nimam nobenega dvoma in da nato, ko bodo dani pogoji za odločanje bomo nadaljevali razpravo kajti pot do prave občine je še zapletena, je dolga.
Upam, da se bo razprava, ki se bo odvijala v tem času držala nekih tirnic, korektnosti, pravnosti, ustavnosti in predvsem strpnosti. Pojutrišnjem vem, da zaseda občinski svet, o tem bo razpravljal, nimam velikih iluzij, da bi pobuda doživela ploskanje ali intuziazem, ampak verjamem, da kljub nasprotnim mnenjem bo razpravljala korektno. Bi se je tudi udeležil, če ne bi imel drugih obveznosti v tujini zaradi članstva v nekaterih mednarodnih delegacijah. Jaz se vam zahvaljujem za to pozornost. Upam, da bo razprava konstruktivna. Se moram opravičiti, ker istočasno zaseda Odbor za zunanjo politiko, kjer odločamo o imenovanju nekaterih veleposlanikov in jaz sem žal ključna številka za sklepčnost. Rad bi ostal, sodeloval pri tej razpravi, upam, da mi boste to oprostili, ampak se moram vrniti. In čim bomo izvedli glasovanje se bom tudi vrnil. Najlepša hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod poslanec Franco Juri. Gospod Fras kot poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in interesne skupine lokalnih interesov želite podati stališče? Izvolite.

              DARKO FRAS: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi! Lep pozdrav! Kot rečeno bom poskušal na kratko predstaviti skupno stališče interesne skupine lokalnih interesov in pa Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki smo ga oblikovali na včerajšnji skupni seji. Moram reči, da je bila razprava ne samo zapletena, kot je omenil gospod poslanec Juri, ampak tudi zelo polemična. Vendarle smo potem, tudi po krajšem premoru uspeli uskladiti ta predlog sklepov, ki jih imate na mizi. Jaz ne bi zahajal preveč v detajle, pravzaprav je tudi zelo na široko vse skupaj opisano. Prejeli ste tudi poročilo iz včerajšnjega skupnega zasedanja, tako da lahko to preberete. Osredotočil bi se samo na te zaključke.
Torej, ni bilo nobenega dvoma, tudi po včerajšnji razpravi, da je takšna pobuda legitimna in zakonita. To je prva ugotovitev. Seveda pa smo potem vendarle ugotavljali, da je potrebno pri tem upoštevati tudi nekatere druge okoliščine. Ena izmed pomembnih okoliščin je ta, da se na tem problemu Ustavno sodišče že dvakrat opredeljevalo. In z dvema odločbama ugotovilo, in kasneje še potrdilo, neustavnost oblikovanja sedanje Mestne občine Koper. In seveda v teh odločbah tudi naložilo Državnemu zboru, da pač to neustavnost izpravi. Državni zbor je to neuspešno poskušal dvakrat narediti oziroma celo trikrat. Ampak vendar so vsi trije poskusi nekako spodleteli na referendumu. Zdaj jaz ne bi razglabljal zakaj. Skratka to so dejstva. Seveda mi ugotavljamo, da bi zdaj takšno odločanje, presojanje in nadaljevanje postopka, ker vemo, da referendum je potem zadnja faza pred ... Res, da je referendum posvetovalnega značaja, ampak do sedaj je Državni zbor vedno upošteval voljo ljudi in če spustimo postopek naprej, to pomeni, da moramo prej razčistiti vse ostale dileme in predsodke in ostane samo še vprašanje volje ljudi na referendumu in v tem kontekstu je pa nujno potrebno, to je pokazala razprava, upoštevati tudi eno drugo dejstvo. V tem primeru več ne gre za tisto izvirno, originalno nastajanje oziroma oblikovanje občin, kot se je dogajalo v slovenskem prostoru od leta 1992 naprej. Ampak gre v tem primeru za delitev ene od že oblikovanih občin in sicer mestne občine Koper in v tem kontekstu je torej pri tem presojanju in odločanju ali je takšna pobuda primerna za nadaljevanje in ali je za podpreti, nujno potrebno po našem mnenju obeh komisij upoštevati tudi mnenje sedanjih veljavnih organov, torej mestne občine Koper.
Zdaj v tem trenutku imamo oziroma verjamem, da bomo lahko tudi slišali še mnenje župana kot predstavnika mestne občine Koper, medtem ko občinski svet bo o tem šele odločal. Tako, da v tem kontekstu in iz teh razlogov smo nekako na komisiji sprejeli sklep, da menimo, da v tem trenutku takšne pobude ni primerno podpreti, ker bi pomenila parcialno reševanje te problematike in hkrati predlagamo, da Državni zbor vendarle pripravi celovito rešitev tega vprašanja, ki bo pomenila odpravo neustavnosti in konec koncev uresničitev odločbe Ustavnega sodišča v zvezi s to zadevo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras. Želijo besedo predstavniki drugih interesnih skupin? Ne. Potem odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Sprašujem predstavnike Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, če želijo besedo. Izvolite gospa Meta Vesel - Valentinčič.

              META VESEL - VALENTINČIČ: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav svetnici in vsem svetnikom. Želim povedati sledeče. Ne predstavljam stališča oziroma mnenja Vlade, ker je pridobitev tega mnenja še v vladni proceduri. Podala pa bom mnenje Službe Vlade za lokalno samoupravo, ki je pristojna za to področje.
Vem, da ste veliko slišali nekateri včeraj. Vem, da je v gradivih marsikaj navedeno. Vendar, da pojasnim mnenje, mnenje naše službe. Mislim, da moramo nekaj točk pa vendarle izpostaviti. Predlagatelj utemeljuje svoj predlog za ustanovitev nove občine s skupnimi interesi, z željo po hitrejšem razvoju območja in izvedbo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Menimo sicer, da ne gre direktno za izvedbo te odločbe. Gre pa gotovo, da za vsaj razmišljanje v pravi smeri. Predlagana občina naj bi bila ustanovljena na območju naselja Ankaran, ki ima, kot vemo 3.108 prebivalcev.

              Res je, da zakon sicer v 13. členu določa mejo 5.000 prebivalcev za občino, istočasno pa pravi tudi tako, da zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov se lahko izjemoma ustanovi občina, ki ima manj kot 5.000, vendar ne manj kot 2.000 prebivalcev. To pravim zato, ker se mi zdi zelo pomembno, da so ta ključna dejstva legalna, da je to v skladu z zakonom. Mislim, da je treba poudariti tudi to, da tudi po izločitvi oziroma ustanovitvi morebitne nove občine Ankaran sedanja Mestna občina Koper ne bi izgubila nobenega od atributov mestne občine, še vedno bi izpolnjevala vse pogoje za mestno občino.
Pri oblikovanju našega mnenja smo izhajali in upoštevali zakon o lokalni samoupravi. Zelo pomembno je to, kar 13. člen navaja, da imajo občine pogoje, s katerimi lahko zadovoljujejo potrebe in interese občanov. Govorimo o šolstvu, se pravi, popolna osnovna šola, o primarnem zdravstvenem varstvu občanov, o komunalni opremljenosti, pošti, knjižnici in prostorih za upravno dejavnost take občine. Vse to stoji. Če se upošteva te kriterije in pogoje iz 13. člena, če se upošteva 13.a člen glede števila prebivalcev, potem moramo presoditi, da po navedenih dejstvih lahko sprejmemo stališče, da predlagano območje izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine po 13. členu. Vendar pa je naše mnenje tudi tako, da bi bilo smiselno in racionalno postopke ter odločanje o tem vprašanju povezati oziroma sprožiti, ko bomo sprejemali in sprejeli pokrajinsko zakonodajo. Mi imamo plan, 1.12.2009 naj bi bil v vladno proceduro že vložen predlog oziroma zakon o pokrajinah. Sprejet naj bi bil do konca aprila 2010. To ni tako oddaljeno, da bi, recimo, s tem hudo onemogočali željo oziroma postopke ljudi, ki se zavzemajo za novo občino, bi bilo pa racionalno zato, ker Koper ima problem, problem, ki ga je Ustavno sodišče že dvakrat opredelilo, in verjetno je res smiselno, da v trenutku oziroma v času, ko se postavljajo pokrajine, ko se postavlja sistemska zakonodaja za ta nivo, je jasno, da se bodo odpirali tudi drugi zakoni. In takrat je smiselno urejati tudi te stvari, tako za občino Koper kot tudi za tiste ostale, Ankaran ni edini, ki ima željo po izločitvi, da bi se takrat pravzaprav v paketu presojalo po eni strani zakonske pogoje, po drugi strani željo prebivalstva in po tretji strani v smislu Kopra tudi zahteve oziroma mnenje Ustavnega sodišča. Tako, da, če končam, predlagamo, da se počaka do sprejetje pokrajinske zakonodaje in se potem ponovno odpre vsa vprašanja vseh občin, ki želijo biti ustanovljene na novo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Lahko preidemo na odločanje? Amandmajev nimamo, zato prehajamo na odločanje o predlogu mnenja. K predlogu za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran, ter za določitev njenega območja kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost! 34 prisotnih.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Vzdržani?
Ugotavljam, da je Državni svet predlagano mnenje sprejel.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Zahvaljujem se prisotnim pri tej točki. Proceduralno? Izvolite.

              GOSPOD ____: Hvala za besedo. Vprašanje o katerem smo pravkar glasovali oziroma predlog je bil tako zastavljen: Kdo je za?

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Mnenje.

              GOSPOD ____: Tega dodatka ni bilo. Jaz sem bil za predlog in sem glasoval "za".

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod državni svetnik...

              GOSPOD ____: Kdo je "za" predlog ali kdo je "za" mnenje. To ni bilo izrecno povedano.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Z vsem spoštovanjem in razumevanjem gospod kolega, ampak o tem smo že imeli debato na eni od prejšnjih sej. Postopek je dokaj jasen, dikcija je tukaj dovolj jasna, glasuje se vedno o mnenju in to je bilo tudi posebej navedeno kot ste ga prejeli na klop. Proceduralno želi še kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Gospod predsednik, jaz moram povedati, da ravno tako na isto temo se oglašam. Jaz žal nisem bil dovolj pozoren in sem ravno tako napačno razumel kot moj kolega. Jaz mislim, da ko je bilo glasovanje prestavljeno, tisti, ki se ne poglabljajo v to vprašanje nismo razumeli o čem glasujemo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, dovolite, da izrazim svojo spoštljivo prošnjo, da se boste državni svetniki v prihodnje poglabljali v predmet glasovanja oziroma da ustavite postopek preden se odloča, ni nobenega problema, da se razčisti o čem glasujemo, po veljavno opravljenem glasovanju pa mi Poslovnik ne dopušča, da na osnovi naknadno ugotovljenega površnega vpogleda v predmet glasovanja odpiram ponovno to točko. Vas prosim za razumevanje in istočasno tudi za pozornost v prihodnje. Hvala lepa.

Torej, prehajamo na originalno 3., SEDAJ 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. In sicer, prejeli ste pobudo Komisije za državno ureditev za poenotenje metodologije zbiranja podatkov. Sprašujem poročevalca komisije, če želi podati kratko obrazložitev? Ne. Potem predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da preuči možnosti za poenotenje metodologije zbiranja podatkov. Ugotavljam prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za? Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Naslednja je pobuda državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z možnostjo avtonomnega delovanja strokovnih svetov v javnih zavodih s področja kulture. Kolega Peršak želite obrazložitev? Ne. Hvala. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: Državni svet predlaga Ministrstvu za kulturo, da temeljito preuči možnosti avtonomnega delovanja in ustreznega vpliva strokovnih svetov v javnih zavodih s področja kulture, še posebej v primerih, če direktorji teh javnih zavodov niso strokovnjaki s področja za katerega je posamezni javni zavod ustanovljen in po potrebi predlaga potrebne spremembe predpisov, ki urejajo razmerja med organi teh javnih zavodov. Ugotavljamo prisotnost! 30 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Naslednja je pobuda državnega svetnika Draga Žure glede evrosredozemske univerze. Kolega Žura želite obrazložiti? Ne. Želi kdo drug besedo? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede evrosredozemske univerze in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanja prouči in nanje odgovori. Ugotavljamo prisotnost! 30 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Naslednja je pobuda državnega svetnika Draga Žure glede dijaške prehrane. Želite dodatno obrazložiti? Ni potrebno. Želi kdo drug besedo? Če ne, ugotavljamo prisotnost! 23 prisotnih.
Kdo je za? (27 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Naslednja je pobuda in obrazložitev državnega svetnika Petra Požuna za spremembo zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravja. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide ste prejeli. Želi predlagatelj pobude in poročevalec komisije podati obrazložitev? Izvolite, kolega Šušatršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Poročevalec gospod Požun, ki je bil tudi predlagatelj te pobude za spremembo zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja je pač moral službeno oditi. Zaprosil me je, da na kratko opozorim za kaj gre.
Namreč, ko smo v okviru razprav v Državnem svetu o delni direktivi EU razpravljali tudi o presaditvi organov drugega človeka oziroma delov človeškega telesa, je dr. Požun pripravil izredno kvalitetno pobudo, katere srž je pravzaprav v tem, da je naš dosedanji sistem bil grajen na tem, da mora prizadeti državljan ali v določenem primeru drug državljan v njegovem imenu dati izrecno privolitev. Zdaj pa se predlaga rešitev, da bi tako kot v mnogih drugih evropskih državah izhajali iz domneve, da gre za domnevno privolitev v posmrtno darovanje delov človeškega telesa, in se vzpostavlja samo tista evidenca oseb, ki se pisno opredelijo proti posmrtnemu delovanju delov človeškega telesa. No, to vprašanje je zelo pomembno, kajti v praksi slovenskega zdravstvenega varstva veliko ljudi čaka na presaditev organov in je njihovo življenje izključno odvisno od te možnosti. Tudi naša država ima sicer zelo solidno ureditev na tem področju, vendar pa ne dosega nivoja, ki ga lahko vidimo v drugih državah. Zato je ta pobuda zelo utemeljena. Sodelovali so tudi predstavniki Ministrstva za zdravje, ki so pobudo podprli. Enako so ravnali tudi predstavniki Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija-Transplant.
In zaključek naše komisije, kar je tudi zajeto v tej pobudi, je - in predstavniki ministrstva so to sprejeli -, da bi se pripravil predlog zakonskih sprememb v roku dveh mesecev. Če pa ministrstvu ne bi uspelo tega izvršiti v tem roku, pa ostaja tudi možnost, glede na izredno kvalitetno pripravljeno gradivo, da lahko tudi Državni svet oblikuje svojo zakonodajno iniciativo. Predlagam, da to podpremo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Šuštaršič. Želi še kdo besedo v zvezi s to pobudo? Če ne, prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet pobudo podpira in predlaga Ministrstvu za zdravje, da pobudo prouči in v roku dveh mesecev pripravi predlog zakonodajnih sprememb na področju odvzema in presaditve delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Ugotavljamo prisotnost. (24 prisotnih.)
Kdo je za? (24 članov.) Vseeno bom vprašal, ali je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Naslednja je pobuda državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede odloka o spremembi odloka o preoblikovanju psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod.
Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite, kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Svet zavoda je do sedaj štel 11 članov in s tem odlokom ga je Vlada znižala na 7 članov, kar pomeni, da je število članov ustanoviteljev bilo prej 6, zdaj po novem bi bilo 4. Sedanji svet je bil sestavljen s strani ustanovitelja tako, da je vsak pokrival določeno področje, eden zdravstvo, drugi ekonomijo, tretji socialo, četrti pravo in tako naprej, kar je dejalo sedanjemu svetu kvaliteto pri upravljanju, svet ni bil samo organ odločanja oziroma nadzora, ampak je bil tudi usmerjevalni organ, to se pravi pri kreiranju politike. Zato postavljamo Vladi vprašanje zakaj je namen in kakšna je strokovna utemeljitev odloka? Zaradi suma, da se gre za prihranke se je predsednik sveta odpovedal v naprej vsem sejninam, čeprav znaša samo 50 evrov na sejnino.
No, če pogledamo še ekonomsko stran tega. Za svet nazaj v enem letu je bilo izplačano 1800 evrov, kar pomeni 24 stotink promila vseh stroškov. Po novem bi prišparali 600 evrov. In zato sem tudi postavil vprašanje zakaj je potrebna prekinitev sredi mandata, ker vemo, da vsak svet rabi zakonski čas, da začne delati nekaj kvalitetnega. Razen tega je ta odlok postavljal neizvedljive roke, postavljal je spremembo statuta v čas, ko se pripravlja zaključni račun. Takrat vemo, da je v vseh ustanovah, v vseh firmah izredno napet čas, ker je treba do roka spraviti to.
Torej, prav roki so bili neizvedljivi in na koncu je odlok še pripravljen pravno zelo neumno, ker nima kolizije notri, po eni strani pravi, da sedanji svet dela do imenovanja novega sveta, če ni v nasprotju z odlokom, to se pravi odlok zmanjšuje članov.../nerazumljivo./. tukaj 11 ali 7 članov. Samo toliko za razlago. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Reven. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede Odloka o spremembi odloka o preoblikovanju psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Ugotavljamo prisotnost.
Prisotnih je 25 članov. Kdo je za? 23. Kdo je proti? Nihče.
(Za 23.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.          
Naslednja je pobuda državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali. Kolega Mihelčič, želite podati dodatno obrazložitev? Ni potrebno. Želi kdo drug besedo? Če ne prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 26 članov. Predlog sklepa je naslednji: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter veterinarski upravi Republike Slovenije, da vprašanja preučijo in nanje odgovorijo.
Kdor je za naj prosim glasuje. (25 članov.) Proti? Nihče.
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Naslednja je pobuda oziroma vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobitvijo vodovarstvenih projektni pogojev. Predlagatelja ta trenutek ni med nami. Želi kdo drug besedo? Če ne predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobivajo vodovarstvenih projektnih pogojev in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor ter službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, da vprašanje proučita in nanje odgovorita. Ugotavljamo prisotnost. 20 članov. Ta trenutek nismo sklepni. Ponavljamo ugotavljanje prisotnosti. 26 članov.
Kdo je za? (21 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Samo še obvestilo o prejetih odgovorih.

              Prejeli ste odgovor Vlade na pobudo Državnega svetnika Vincenca Otoničarja za spremembe in dopolnitve sklepa o določitvi protokolarnih pravil, potem Ministrstvo za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona glede delovanja namakalnega sistema Vogršček(?), odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Petra Požuna glede priprave zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, potem odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z določanjem cen pitne vode, odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance glede skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost in za vprašanja na katera še nismo prejeli odgovorov Vlade bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe. S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.

              Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda, to je sedanja 6., prej 4. točka dnevnega reda. PREDLOG ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DELNEM SUBVENCIONIRANJU POLNEGA DELOVNEGA ČASA. To je zakonodajna iniciativa. Pri tej točki sodeluje generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje, gospa Damjana Košir. Pozdravljeni.
Predlog ste prejeli. Pobudo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročila ste prejeli. Amandmajev nismo prejeli. Če bodo, prosim, da jih vložitev v pisni obliki. Imamo pa stališče interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki zakonodajno iniciativo podpira. Sedaj sprašujem predlagatelja predloga, kolega Boruta Meha, če želi dodatno obrazložiti. Izvolite.

              BORUT MEH: Spoštovani hvala za besedo. Zakonodajna iniciativa, ki je pred vami, je nastala na pobudo interesne skupine delodajalcev. Gre za predlog sprememb zakonov o subvencioniranju polnega delovnega časa, ki sodi v sklop protikriznih zakonov, se pravi prvega paketa teh zakonov, ki ga je Vlada sprejela v začetku letošnjega leta.
Morda se bo kdo vprašal zakaj takrat nismo šli v postopek oziroma predlagali veta na ta zakon. Odgovor je preprost. Slovenija se je konec lanskega leta dejansko znašla v izjemno težki situaciji, čeprav si nekateri tega ali pa si niso tega še priznali in ocenjevali smo, da je bolje sprejeti neke ukrepe, kakor nobenih. Ravno okoli tega zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa moram reči, si nismo bili enotni. Tako ne delodajalci, tako ne delojemalci, predvsem pa je vlada tu, vsaj po našem mnenju, zgrešila veliko napako, da tega zakona ni ponudila v predhodno obravnavo ekonomsko socialnemu svetu, kjer bi se socialni partnerji lahko pogovorili in dogovorili o tem zakonu. Prepričan sem, da če bi ta zakon obravnaval ekonomsko socialni svet danes ne bi imeli na dnevnem redu te zakonodajne iniciative. Seveda, delodajalci smo pripravili nekoliko širši predlog te zakonodajne iniciative. Pa bom kar rekel, da smo v bistvu v okviru Komisije za socialo, svetu pri Državnem svetu to funkcijo ekonomsko socialnega sveta odigrali in se tudi poenotili okoli teksta samega predloga sprememb zakona. Gre za povsem kratek tekst, se pravi, da spremembe zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa imajo dva člena. Prvi je vsebinski člen s katerim urejamo tudi problematiko nadur. Zakaj? Zakonodajalec je namreč rekel, da podjetje, ki prejme subvencijo za polni delovni čas v poslovnem letu, v katerem je prejelo subvencijo, ne more odrejati nadur. Temeljni cilj tega zakona pa je zagotoviti fleksibilnost podjetjem. Se pravi, da neko podjetje, ki je odredilo v januarju, ko še ni bilo tega zakona, nadure ne more več dobiti subvencij. Oziroma drugače, podjetje, ki bo novembra, oktobra odrejalo nadure tudi ne bo moglo prejeti oziroma bo moralo vrniti subvencije. Mislimo, da ta določba dejansko onemogoča fleksibilnost podjetjem in je prej v nasprotju s težnjo tega zakona in nikakor ne prispeva, da se uresničijo cilji h katerim je zakon težil.
Moram pa tukaj povedati, da smo ravno med samo sejo še ugotavljali ta tekst, ki je predlagan, kjer piše, da naj bi se nov tekst prvega odstavka glasil: "Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače, poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencije. Ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov. V času prejemanja subvencije ne odreja nadur in ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora." Tu pa moram reči, da ste zdajle dobili na mizo tudi amandma, s katerim predlagamo, da se doda v delu, kjer se govori o nagradah organom vodenja in nadzora, da v poslovnem letu, v katerem se prejme subvencija, se ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora. To je bila dikcija tudi v prvotnem zakonu. Še enkrat, težnja nas kot predlagateljev je bila ta, da se odrejanje nadur ne prepoveduje za poslovno leto, ki praviloma traja od 1. januarja do 31. decembra, temveč samo za čas prejemanja subvencij, ki je lahko največ 6 mesecev.
Na koncu bom pa samo še enkrat poudaril, moje mnenje je še vedno, da je ta zakon slab, da je imel zakonodajalec možnost, da bi drugače pomagal ali priskočil na pomoč podjetjem pri prilagajanju. Tudi predlagali smo druge rešitve, od tega, da se zniža prispevna stopnja, do tega, da se odloži plačilo prispevkov za določeno obdobje vsem podjetjem. Mislim, da bi taki ukrepi bili veliko lažji za izvajati, veliko bolj pregledni, pa tudi pomagali bi k reševanju likvidnosti v podjetjih, kar je zdaj eden ključnih problemov. Vendar zakon, kot ga imamo, še enkrat pravim, bolje kot nič, brez dvoma je pa to nedoslednost pri nadurah treba odpraviti, ker sicer zakon ne zasleduje želje po fleksibilnosti, prilagajanju podjetij tržnim razmeram. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Borut Meh. Sedaj ste poleg same zakonodajne iniciative obrazložili tudi predlog amandmaja, ki so ga državni svetniki medtem prejeli. Sprašujem kolega Borisa Šuštaršiča, ali želi kot poročevalec komisije za socialno varstvo, delo in invalide podati stališče?

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Naše stališče je razvidno že iz tega, da smo soglasno potrdili ta novi tekst zakonodajne iniciative. Zdi se mi pa vredno posebej poudariti, da so predstavniki delodajalcev in delojemalcev uskladili tisto, kar bi pravzaprav morala država opraviti na nivoju socialnega dialoga. Jaz namreč menim, da je kriza tako resna, da se Slovenija spopada s tako hudimi problemi, da je socialni dialog ključen instrument aktiviranja vseh državnih in človeških potencialov. In tudi v primeru, če bi recimo o tem zakonu se socialni dialog zavlekel ali propadel, bi bil takrat pravi razlog, da država intervenira mimo tega. Sicer pa mislim, da to ni dobra praksa in .../Nerazumljivo./ k dobrim situacijam kako premagovati zelo hude posledice krize. Izrakam veseljem, da smo zmogli v Državnem svetu opraviti tisto, kar pravzaprav pripada drugim družbenim mehanizmom.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šušteršič. Sprašujem še Komisijo za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, če želi predsednik mag. Stojan Binder podati stališče. Izvolite, kolega Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! Nimam kaj pripomniti. Tako kot je kolega Šušteršič povedal smo tudi v naš sredini povsem soglasno potrdili tekst tega zakonskega predloga. Tako, da tudi z naše strani predlagamo, da se potrdi ta zakonska iniciativa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega mag. Binder. Želijo besedo predstavniki drugih interesnih skupin? Mag. Semolič, izvolite.

              MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovani! V bistvu imam tudi jaz relativno lahko delo, glede na to kar smo opravili, ampak vendarle misel ali dve.
V Sloveniji smo že dokazali, da smo sindikati in delodajalske organizacije sposobni se marsikdaj dogovoriti, iskati kompromise pri vprašanjih in temah, ki sploh niso enostavne, so interesno konfliktne. V mislih imam delovno pravno zakonodajo, kolektivne pogodbe, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. In vsakdo od mojih kolegov bi lahko naštel še marsikaj. In to je zagotovo pomembna stvar, ki je vplivala tudi na razvoj naše države. Večina politikov, bolj ali manj seveda to upošteva. No, Vlada ta je tokrat res naredila napako. To sem že parkrat rekel, ampak prilika,da se kot poduk to ponovi. Ekonomsko socialni svet je prostor kjer se ti konflikti rešujejo v smislu iskanja nekaterih kompromisov, seveda za to je treba imeti čas, mogoče teden, dva dni, tri dni. Vlada je tukaj, pač, dobro v neki hitrosti preskočila ekonomsko socialni svet, kar je napaka. Zgodilo se je po dolgem času, da je šel v parlamentarno proceduro zakon, ki je bil deležen kritike, tako sindikatov, kot delodajalcev. Včasih se je zgodilo, da smo vsaj enega hvalili, drugi kritizirali. Ne, tokrat zagotovo opravičeno eni in drugi, seveda, iz različnih razlogov smo temu nasprotovali. Mi smo, ker je kolega Borut pač naredil svoje argumente pri tem zakonu, pri tem zakonu sicer uspeli, da ni država linearno znižala prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsem delodajalcem, tudi tistim, ki so dobri. K sreči je politika sledila tem opozorilom. Je naredilo nekaj, kar mi nismo bili zadovoljni, da je premalo zaščitila delavski standard, plače z neko posebno jasno določbo, da bi vendarle v teh primerih zaščitili delavske plače, ampak tudi to je zgodovina.
Tisto, kar je pa vendarle pomembno. Ta zakon je vendarle ob vseh teh problemih verjetno potreben. Ne verjetno potreben. Zaradi tega, ker v praksi res imamo primere. Če odmislim slabo delo menedžmenta, imamo res podjetja, kjer ne moreš očitati menedžerjem slabega dela. Kriza je tukaj in čez noč. Dobesedno čez noč se zmanjša naročilo. In v takem primeru pač se iščejo rešitve in menedžerji, vem, in sindikati iščemo na različne načine in se trudimo pred odpuščanjem narediti še marsikaj in čisto na koncu tudi te lestvice je tudi delovni čas. Pač tako je. In tukaj je že prav, da Vlada pomaga. .../Nerazumljivo./... tudi to mogoče nekje ne bo rešilo nekatera podjetja. Samo imamo primere že zdaj, ko podjetje pred šestimi meseci, pol leta, je prišlo v težave. Res. In temu čas je pomemben, pomembno orodje. Danes imamo k sreči že taka podjetja, res da so redka, kjer so izven težav. Rabijo delavce in zaradi tega je ta ideja prava ideja. Ampak v tej ihti so se naredile napake in delodajalci so v tem delu mislim, da upravičeno opozorili na napako okoli nadur. Res je. To se je zapisalo, to se je zareklo. Stvar je sploh prišla, se mi zdi, čisto na koncu v Državnem zboru v tekst. Res je nesmisel, da bi ostala določba, da nadur ... Dobro, ko imaš subvencijo, bi bil paradoks na ure. Zaradi tega dobiš državno pomoč. Ampak ko je konec subvencij pa če pride, če pride, saj to ne vem, ampak pride lahko, seveda zakaj pa ne, več dela in s prerazporejanjem časa ne moreš pač to delo narediti. Zakon to absolutno preprečuje. Do zdaj je to naredil in v tem delu mislim, da so delodajalci upravičeno prišli s tem amandmajem in ni kaj, sindikati to izrecno pozdravljamo in samo želimo, da bi to prišlo čim prej skozi parlamentarno proceduro. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega mag. Semolič. Želi še kdo drug besedo? Kolega Bahun.

              DRAGO BAHUN: Hvala lepa predsednik. Jaz seveda to pobudo podpiram. Bi pa ob temu izrazil še eno pobudo. Pobudo, da bi ta zakon o delnem subvencioniranju čim prej v praksi tudi zaživel. Namreč zakon je bil sprejet v mesecu januarju, z veljavnostjo meseca februarja. Danes smo v drugi polovici meseca marca. Do zdaj še niti eno podjetje ni dobili niti enega evra subvencije in vse kaže, kakor imam informacije, da še vsaj do sredine aprila, če še ne dlje, tudi ne bo dobilo. To kaže tudi na določeno našo fleksibilnost odzivanja na kritične razmere v kateri se nahajamo. Tako, da bi jaz ob tej zakonodajni iniciativi dejansko dal pobudo, da se ta zakon čim prej resnično začne tudi na nek način uresničevati, kajti po mojem čez nekaj mesecev ga verjetno ne bomo več potrebovali. Hala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Bahun. Ja, kolega Jenčič, izvolite. Vladi bom dal besedo potem ko bo razprava končala. Kolega Jenčič izvolite, imate besedo.

              MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo.
Ja, tudi jaz podpiram cilje, ki so pripeljali do te zakonodajne pobude. Tako kot so bili danes tudi ustno obrazloženi cilji se mi zdijo smiselni, potrebni in bi jih bilo nujno v bodočnosti glede referenduma urediti. Vendar pa se bojim, da takšen tekst predlagane spremembe prvega odstavka, 3. člena pa tudi če vključim danes na klop dani amandma tega ne zagotavljal namreč odrejanje nadur, ker preprosto ne vidim te možnosti, da bi se nadure lahko odrejale, tudi za tisto skupino ali del delodajalca kjer ni potrebe po skrajšanem delovnem času.
Istočasno pa bi mogoče še povedal celo to, da je ta cilj utemeljen glede na samo vsebino zakona, ki pa nikjer ne prepoveduje, v nobeni določbi, da delodajalec ne bi smel na novo zaposlovati delavcev kar seveda predstavlja še več delovnih ur kot pa odreditev kakšne nadure.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vaše mnenje. Kolega Meh, izvolite.

              BORUT MEH: No, jaz bi le povedal, da smo o tem tudi razpravljali na komisiji oziroma na obeh komisijah. Brez dvoma je potrebno upoštevati nekaj... Da gre za interventni zakon. To ni sistemski zakon, to je zakon, ki rešuje problem tega, da podjetje nima tega. V podjetju ali pa bom rekel, vodstvo podjetja, tudi zakon o delovnih razmerjih daje možnost prerazporejanja ur. Se pravi, da se podjetje lahko posluži tega instrumenta, ni nujno da se odrejajo nadur. In res bi bilo nenavadno, da v podjetju na eni strani odrejaš nadure, na drugi strani pa uveljavljaš subvencijo za skrajšani delovni čas. Tako da moram reči, da smo to zelo temeljito proučili, se pogovarjali o tem vendar smo izhajali iz dejstva, da je to dejansko interventni zakon, ki hoče samo omogočiti podjetjem, da v času, ko ni dela zadrži tiste delavce, ki jih rabi, tudi za, bom rekel boljše čase.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Meh. Želi še kdo razpravljati? Kolega Rus, izvolite.

              DR. ANDREJ RUS: Spoštovana kolegica in kolegi! Jaz sem zadržan do tega, pa ne toliko zaradi same formulacije, ampak mislim, da se vrtimo v začaranem krogu, kjer znotraj neustrezne rešitve skušamo precizirati jezik; ne vem, kakšen efekt bo od tega. Rad bi samo opozoril na širši kontekst debate, ki je včeraj potekala v Bruslju in se posredno samo navezuje, če dovolite, da grem toliko daleč od samega jedra diskusije, bom pa zelo kratek. Namreč, kritika marsikoga na posvetu, ki ni bil niti malo povezan z današnjo temo, je bila naslednja. 2,3 trilijona ameriških dolarjev je namenjenih za direktne pomoči gospodarstvu v zvezi s to krizo, od tega je večina denarja po mnenju razpravljavcev, zgrešenega. Namreč, ugotavljajo, da je samo Koreja 80% vsega denarja namenila za nove tehnologije in nov razvoj, ki bo zagotovil konkurenčnost gospodarstva, ki bo krizo preživelo. Vse ostale države ravnajo izredno reaktivno, z izjemo Francije, ki je 21% vseh sredstev namenila za nove tehnologije in nov razvoj. Vsi se vrtimo v rangu Kitajske, ki na prihodnost v tem trenutku misli samo z 8% sredstev, Anglija 7%, Danska 13% in podobno. Bojim se, da gre tu za zelo velika sredstva, 230 milijonov ni mačji kašelj za Slovenijo, in ta sredstva ne bodo nujno najbolje porabljena. Če bomo precizirali formulacijo in implementacijo tega zakona, bomo v najboljšem primeru po 230 milijonih končali tam, kjer smo začeli - ohranili bomo delovna mesta, za katera nihče danes ne more zagotovo trditi, da so to delovna mesta prihodnosti. Jaz se zavedam, da gre tu za - in to je zadnji komentar - socialno stisko, ne bom rekel, da gre za socialno stisko podjetij, to bi bil nesmisel, pač pa gre za socialno stisko nezaposlenih. Bi pa opozoril na to, da smo 50 let zelo nesebično vlagali v socialno državo prav za ta primer, da bi se v primeru hude gospodarske krize, da bi pokazala svoje sposobnosti in posegla takrat, ko trgi odpovejo, ko se trgi skrčijo, ko ljudje enostavno ostanejo brez zaposlitve in brez dodatnih možnosti za preživetje. In na preizkusu, po mojem, je danes oziroma ko bomo v nadaljevanju razmišljali o nadaljnjih ukrepih, moramo dejansko ponovno tudi premisliti socialni dialog in koncept fleksibilnosti. Mogoče pa moramo pustiti, da nekatera delovna mesta izginejo in ta denar nameniti za preusposabljanje delovne sile.
Ne pozabimo, da je to interventni zakon, ki mislim, da, če se spomnim besedila, velja samo do junija. Kaj pa juniju, o 230-ih milijonih evrov porabljenega denarja, kaj bomo pa potem? Jaz bi s tem zaključil kot nekakšen apel za nadaljnja razmišljanja. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega dr. Rus. To je bil zanimiv prispevek, morda nekoliko bolj spada pod našo naslednjo točko, ampak je zelo dobro, da ste opozoril še na te aspekte. Želi še kdo razpravljati? Če ne, bi zaprosil predstavnico Vlade gospo Damjano Košir za njeno stališče oziroma predstavitev stališča Vlade. Izvolite.

              DAMJANA KOŠIR: Hvala lepa. Spoštovani svetniki! Kot je bilo danes že rečeno, interventni zakon je bil sprejet oziroma je začel veljati 24. januarja letošnje leto in dovolite mi, da najprej postrežem z nekaj podatki koliko vlog in od koliko delavcev je zavod za zaposlovanje, ki ta zakon izvaja, doslej prejel vlog. Vloženih je bilo 382 vlog podjetij za 41.611 delavcev in to za vrednost subvencij 19 milijonov evrov. 70% teh vlog je za skrajšanje delovnega časa na 36 ur, pri ostalih 30% gre pa še za zagotavljanje dela v manjšem obsegu, se pravi od 35 do 32 ur na teden. No, sklenjenih je bilo že 109 pogodb s samimi delodajalci, in sicer za 26.406 delavcev, vrednost teh pogodb je 10 milijonov evrov. Težko bi se strinjala s tem, da zakon ni bil dovolj hitro operativen, praktično naslednji dan, ko je začel veljati je bilo možno na zavod oddajati vloge. Veste, da je možno dati zahtevke za naslednji mesec od takrat, ko se podajo vloge, se pravi prva podjetja lahko prejmejo subvencije že za mesec februar in za vsa ta podjetja za katera sem povedala, da so sklenjene pogodbe je tudi v postopku sprejemanje zahtevkov in priprava zahtevka za to, da se sredstva tudi dejansko zagotovijo. In zagotavljam, da bomo na ministrstvu kot na zavodu storili vse, da do teh izplačil tudi dejansko čim prej pride. Menim pa, da je treba vedeti, da je ob tem, da je treba ažurno zagotoviti ta sredstva, opraviti tudi določene postopke, da se zagotovi tudi nujni nadzor nad dodeljevanjem teh sredstev. Menim, da je zelo pomembno za nadzor nad tem kaj se dogaja z izvajanjem interventnega zakona tudi to, da je seznam javno objavljen, se pravi seznam teh podjetij, ki so že dobili sklep o dodelitvi subvencije javno objavljen na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje.
Kar se tiče te zakonodajne iniciative, tudi to je bilo že omenjeno, ta predlog, da se v 3. člen med tiste pogoje pod kakršnimi delodajalci prejemajo subvencijo doda tudi nadure je bila dejansko dana v proceduri, ko je bil zakon v Državnem zboru in dikcija, kakršna je pač zapisana je ta, da delodajalec, ki prejme subvencijo v poslovnem letu ne sme odrejati nadur. Menimo, da je vendarle to, da je bila vsebina  zakona znana od začetka leta pomeni, da so ti pogoji znani za celotno poslovno leto 2008 in da tudi naša delovnopravna zakonodaja omogoča določeno fleksibilnost pri razporejanju delovnega časa. In da sama takšna dikcija ne povzroča toliko težav pri učinkovitem izvajanju zakona, da bi bila sprememba potrebna. Torej menimo, da sprememba ni potrebna. V kolikor bo pa zakonodajna iniciativa vložena jo bomo proučili, predvsem z vidika tega koliko prispeva k samemu osnovnemu namenu zakona, to je ohranjanju delovnih mest. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želite še razpravljati? Če ne, prehajamo tako kot je predvideno na glasovanje. In sicer, najprej bomo glasovali o amandmaju, ki ga je kolega Borut Meh že obrazložil, in sicer k 1. členu, da se v prvem odstavku 3. člena Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa se pred besedama "ne izplačuje" doda besedilo "v poslovnem letu prejemanja subvencije". Želi kdo o tem amandmaju razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! 26 prisotnih.
Kdo je za amandma naj prosim glasuje za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani amandma Državni svet sprejel.
Sedaj dajem na glasovanje predlog zakonodajne iniciative skupaj s sprejetim amandmajem, in sicer: Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije Državni svet Republike Slovenije na 14. seji 11. 3. 2009 določil besedilo Predloga zakona o spremembi zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in ga na podlagi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku, in sicer v besedilu, kot ste ga prejeli na klopi. Ugotavljamo prisotnost. (26 prisotnih.)
Kdo je za predlagano zakonodajno iniciativo? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)    
Ugotavljam, da je Državni svet sprejel Predlog zakona o spremembi zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa.
Zahvaljujem se gospe predstavnici Vlade, ki je sodelovala pri tej točki dnevnega reda.

              Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA GRADIVA O VZROKIH GOSPODARSKE KRIZE IN POTREBNIH UKREPIH.
              Stališča interesnih skupin ste prejeli. Prejeli ste tudi poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter predlog mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje, prosim, podajajte v pisni obliki. Pri tej točki se nam je pridružil tudi gospod mag. Miran Pleterski z Ministrstva za gospodarstvo.
Najprej sprašujem poročevalca Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospoda mag. Stojana Binderja, ali želi podati obrazložitev? Izvolite, kolega mag. Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav še enkrat! Sodim, da je to, kar se bomo danes pogovarjali ob tej točki dnevnega reda, dejansko tema, ki tangira praktično vse v naši državi in tudi širše.
Skratka, propad finančnega sektorja v Združenih državah Amerike je kar hitro pljusknil tudi v Evropo, kar je imelo za posledico finančno krizo, lahko bi rekel temu, globalno finančno krizo, zaradi nesposobnosti bančnega sistema financirati gospodarstva, tako kot je bil to običaj do tega trenutka, je prišlo tudi, jasno, do gospodarske krize. Posledično, jasno, težave v gospodarstvu, odpuščanja, na vrsto je prišla socialna kriza. V zadnjih dneh, zadnjih tednih se kažejo tudi prvi zametki politične krize, predvsem v smislu protekcionizma. Posledice vseh teh kriz so se pojavile na več ravneh. Na osebni ravni bi izpostavil predvsem krizo vrednot. Delo, znanje posledice vseh teh kriz so se pojavile na več ravneh. Na osebni ravni bi izpostavil predvsem krizo vrednot. Delo, znanje v preteklem obdobju ni več imelo nobene vrednosti, špekulacije, iznajdljivost so bile tiste vrednote, ki so bile dominantne v našem vsakodnevnem življenju. Na nacionalni ravni bi izpostavil predvsem velike razlike v bogastvu med posameznimi sloji prebivalstva. Revščina danes vse bolj trka na naša vrata in je skrb zbujajoča. Tudi na globalni ravni so se pojavile posledice. Izpostavil bi predvsem prevelike razlike v bogastvu in življenjskih pogojih med nacionalnimi gospodarstvi poguben je odnos do okolja. Obseg in globina krize terja po mojem mnenju redefinicijo družbenih razmerij. Državni svet je v lanskem letu organiziral dva posveta. Prvi posvet z naslovno temo gospodarjenje z lastniškimi deleži države v gospodarstvu smo imeli v mesecu juliju 2008. Drugi posvet je bil organiziran na temo soočenje z gospodarsko krizo, ki smo ga imeli v mesecu novembru istega leta. Stališča z obeh posvetov so bila osnova za pridobitev dokumenta o vzrokih gospodarske krize in potrebnih ukrepih, ki ga je predložil predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič interesnim skupinam in Komisiji za gospodarstvo, obrt, finance in turizem. V vseh sredinah je potekala temeljita razprava o tem dokumentu in v vseh sredinah so se oblikovale tudi konkretne dopolnitve k temu dokumentu. Komisija za gospodarstvo, obrt, finance in turizem je pripravila predlog poročila, ki vsebuje praktično vse dopolnitve interesnih skupin. Ta dokument je namenjen predvsem Vladi in nosilcem vseh politik v Republiki Sloveniji in da jih informiramo o stališčih in pogledih Državnega sveta o vzrokih gospodarske krize in potrebnih ukrepih. Interesne skupine v Državnem svetu pokrivajo vse sfere družbe v Republiki Sloveniji, zato ni bilo mogoče vsebinsko v celoti uskladiti vse dopolnitve tega dokumenta. Sodim, da to dejstvo daje temu dokumentu samo še večjo težo. Jasno smo se opredelili do nacionalnega interesa, ki ga razumemo kot dolgoročno blaginjo in svobodo slovenskih državljanom. Državni svet vidi tudi močno povezanost med modelom gospodarjenja z državnimi deleži v gospodarstvu in soočenjem z gospodarsko krizo. Opredelili smo temeljna stališča, ki bi jih morala Slovenija zastopati do Evropske unije. Ocenili smo, da so prvi ukrepi Vlade in načini poseganja v gospodarstvo nezadovoljivo in nezadostni. Konkretno smo opredelili v kateri smeri bi morala po našem mnenju delovati Vlade za premagovanje gospodarske krize, nakazali pa smo tudi možnosti na kakšen način pokriti povečanje proračunskih izdatkov kot posledica pojavljanja dodatnih proračunskih obremenitev. Nastajanje tega dokumenta sega v mesec januar 2009. Do danes so se razmere poslabšale. Čez nekaj mesecev bodo še slabše.
Na seji komisije se je pojavilo vprašanje o smiselnosti razpravljanja o tem dokumentu v času, ko se razmere tako hitro in dramatično slabšajo. Naša ocena je bila, da je razprava o tem dokumentu smiselna in potrebna, saj ta dokument odraža pogled celotnega državnega sveta na razmere v Sloveniji, EU in v svetu v tem trenutku. Državni svet bo tudi v bodoče aktivno spremljal razvoj gospodarske krize in se aktivno vključil v reševanje te problematike v okviru svojih pristojnosti.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo obrazložitev, kolega mag. Binder. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ta trenutek ne, imamo tukaj še stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki je naslednja, da interesna skupina ugotavlja, da se o predlogu mnenja Državnega sveta upoštevane vse pripombe interesne skupine, zato predlog mnenja Državnega sveta podpira. Če v tem trenutku državni svetniki ne ocenjujejo, da bi bilo potrebno še temu kaj dodati bi... Prosim. Dr. Golob ima besedo.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: O tej stvari smo na več komisijah razpravljali in dodajali h gradivu naše misli, naše znanje. In jaz mislim, da je to, kar je kolega Binder povedal en zelo sprejemljiv papir, izhodišče za naprej. Vendar ne smemo pozabiti, da se je že v času nastajanja tega dokumenta, ki naj bi ga Državni svet plasiral centrom realne moči odločanja, torej ministrstva, ministrom za finance, za gospodarstvo in tako naprej, doživljal spremembe.
V zadnjem času smo bili priča, ko je predsednik Vlade opozoril, da je potrebno graditi na infrastrukturi. Predvčerajšnjem na televiziji je prof. Tajnikar opozoril, kako naj državna podjetja ojačajo investicijske cikluse. Zelo zanimivo izhodišče s strani sociologije pa je .../Nerazumljivo./ povedal kolega Rus in to bi moglo veliko državnim svetnikom dati misliti kje so odgovori. Odgovori so sicer iz njegovega vidika zelo radikalni. In jih današnja socialna situacija ne bo mogla reševati. Vprašanje, če jih je Slovenija sploh sposobna rešiti. Kajti v veliko sektorjev znanosti je šlo po stotine milijonov mark, 500, morda celo še več. Vendar tistega rezultata, ki bi danes Slovenijo potegnil ven v višje dodane vrednosti, napredne tehnologije praktično ni. S tem denarjem, ki ga kolega Meh omenja, ali tisto milijardo, ki jo je Vlada dala, ne vem, če bomo mi ta prodor uspeli naredit.
Vendar to je kolega Rus pravzaprav zdaj dobro odprl v okviru resorjev, ki jih pokriva njegova stranka. Torej to je v domeni Zares-a kjer sta minister za znanost, visoko šolstvo in minister za gospodarstvo. In minister za gospodarstvo bi moral biti eden prvih, ki bi vprašal ministra za visoko šolstvo kako mi ti servisiraš mojo dodano vrednost, moje nove tehnologije, moje okolju prijazne tehnologije, mojo izvozno naravnanost visokih tehnologij kajti Slovenija se je skozi trideset, štirideset letno tradicijo in z oportuno naravnano znanostjo ves čas nahajala v krogu, ko je država zagotavljala nakup po ceni kot jo je znanost predpisala ne pa da bi bilo to tako kot je to pri razvitih narodih recimo, znanstvene objave so za počez. Nekdo naiven bo vprašal za počez česa? Ja, za počez gospodarskega rezultata potem pa gotovo sledi še znanstvena shema.
Torej kolega Rus zdaj v okviru izziva, ki ste ga postavili in v okviru recimo moči, ki jo imate kot res en modern, napreden sociolog je dejansko pravo torišče znotraj stranke. Ali bo ta dva človeka, ki sta zdaj na določenih mestih funkcionalne operative sposobna prebiti s slovensko znanostjo visoko dodano vrednost, to je pa zahtevno vprašanje. To je drugo Ministrstvo za obrambo pravzaprav Ministrstvo za gospodarstvo. Tako da Državni svet bi lahko v temu smislu kar nadaljeval s temi sejami, ki jih imamo in to kritično situacijo obravnaval. Mi imamo na Inštitutu Jožef Štefan štiristo znanstvenikov z doktorati, tukaj je  naša dodana vrednost. Vendar jo je potrebno s pravilnimi inštrumenti mobilizirati in predelati v kvalitetno gospodarstvo kvalitetne tehnologije.
Tako da Državni svet je tukaj v eni pomembni funkciji, ko je lahko pomemben katalizator, pomemben dajalec argumentirane teže, tudi soorganizator in gospod Pleterski bo gotovo to znal tudi prenesti, ministru Lahovniku, ga bomo sigurno povabili, gospod predsednik na eno od prihodnjih sej, da naredimo tukaj en "brainstorming" v temu smislu. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zdaj naslednji bo za menoj, ker jaz sem se prijavil k besedi, ker mislim da je utemeljeno na kratko spregovoriti nekaj besed potem pa sledi kolega Kovšca.
Spoštovani, glede na to, da je dokument dokaj podroben je pa to seveda en dokument, ki v nekaterih točkah daje vprašanja in provocira, daje nekatere predpostavke. Seveda to ni dokončen recept ampak mislimo, da je to neka dobra struktura na osnovi katere bomo tudi povabili predstavnike Vlade. V mislih imam predvsem mag. Gasparija, da poda, ne da bi se šli zdaj kdo ima boljši material, ampak kaj vladni ukrepi, naslednji recimo tretji sveženj daje kot odgovor na tiste skrbi, ki smo jih v tem dokumentu izrazili. Ampak dve, tri misli bi pa želel deliti z vami.
Občutek imam, da nekateri v svetu se še ne zavedajo kam smo padli. Tu ne gre za potrebo po tem, da bi nekaj bolje delali, kar smo že zelo dobro zapisali, recimo z lizbonsko strategijo. Zadeva je bistveno resnejša. Zato je tudi utemeljen razmislek kaj je cilj in kaj je sredstvo. Lizbonska strategija opredeljuje recimo veliko stvari v zvezi z vlaganji v znanost in razvoj in s konkurenčnostjo evropskega gospodarstva. Jaz mislim, da smo mi prišli v situacijo, ko moramo povedati konkurenčnost posameznega nacionalnega gospodarstva, konkurenčnost Evropske unije. Ni cilj, ona je sredstvo. Cilj je kakovost življenja državljanov, ki jo sestavljata dve temeljni sestavini. Blagostanje in svoboda. To so sredstva s katerimi dosegamo ta cilj. Samo to je tisto, kar meri dejansko uspešnost neke oblasti, neke vlade. Kakšen smisel ima visoko konkurenčno visoko gospodarstvo, če ljudje zažigajo deset tisoče avtomobilom, ker se pomembni deli njihove družbe čutijo nevključene. Kakšen sistem ima recimo, kakšen smisel imajo, ne vem kako lepe jahte, zlatnina, ne vem kakšno bogastvo, če bodo jutri ljudje znoreli in vse to skupaj razbili. Treba se je zamisliti resno, fundamentalno in te razmisleke ponuja tudi ta naš razmislek.
Globalizacija je zadeva, ki jo moramo oceniti ta trenutek. Nedvomno je prinesla veliko koristnega. Ampak prinesla je s seboj tudi določene probleme. Mi smo o tem na kratko spregovorili in ena temeljna teza, ki jo je potrebno potrditi ali ovreči je trditev, da so okoljski stroški in socialni stroški preveč na bremenih nacionalnih gospodarstev in davkoplačevalcev kar tako na splošno socializirani, vsi tisti, ki izvirajo iz konceptov globalne industrijske paradigme, medtem ko profiti se pa individualizirajo v mošnjičke multinacionalk. Jaz ne govorim o tem, da bi te stvari potrebno postaviti na glavo. Morda je to vprašanje mere. Ampak pospešeno zapiranje delovnih mest v Evropi, ki je spodbujeno z ekonomskih izračunom, ki ne upošteva vseh stroškov sociale in okolja. Ja ta igra se nam ne izide. In tudi tista sintagma, ki se jaz z njo strinjam, malo se je dr. Rus dotaknil, vlagajmo v nove tehnologije, nova delovna mesta, je v neki meri v redu.
Ampak kakšen smisel ima pozabiti na strukturo današnje delovne sile, jo vreči na cesto in sanjati o nekih strukturah industrije in proizvodnje, postindustrijske, ki bo postala realna čez 5 ali 15 let. Jaz ne govorim, da je to napačna smer, to je vprašanje mere in dinamike. In globalizacijski koncept, ki ga ženejo interesi multinacionalk, ki vodijo posamezna državna gospodarstva in politike, to nas je pripeljalo v situacijo, ko moramo temeljne razmisleke opraviti in v bistvu oblikovati neko realno podlago za to, da bodo to, kar govorijo od Obame do nekaterih evropskih liderjev, kot da smo vsi v istem čolnu, to bo fraza, ki ne bo vlekla ljudi, dokler ne bo dobila realnih predpostavk. Nismo vsi v istem čolnu. V Ameriki se veliko pogovarjajo o tem, kaj storiti z dejstvom, da so menedžerji tistih, recimo, bank, ki so bankrotirale, ki so potegnile, bi rekel, določene trende na finančnem trgu, še vedno bili v stanju pobasati stotine in stotine milijonov dolarjev v obliki bonusov in plačil. To ni smiselno. Mislim, ta trenutek so ljudje v situaciji, ko zahtevajo ekzaktnejše odgovore, ko je treba tudi vprašanje morale in etike postaviti v ospredje, če hočemo izpeljati s kar najmanj poškodbami. To so ta temeljna vprašanja, ki se jim ne moremo izogibati. Zato je tudi nekatere predpostavke razvoja Evropske unije in Slovenije v tem kontekstu treba postaviti. To so bile tudi teme zadnjih parlamentarnih srečanj, recimo, srečanja Evropskega parlamenta z nacionalnimi parlamenti približno 14 dni nazaj v Bruslju in medparlamentarna konferenca prejšnji teden v Parizu, kjer se vprašanja krize in tega postavljajo v ospredje. Je pa seveda tu neka dilema, ki je bila zelo izražena, to je protekcionizem. Tu vse države po vrsti govorijo eno, delajo drugo, se delamo neumne. Ampak recimo odprto, neka oblika protekcionizma je logična, saj ne more nobena vlada na svetu danes reči, da se je nič ne tiče, kaj se dogaja v gospodarstvu. Slabo je samo to, če se bodo ti protekcionizmi izrodili v nacionalno zapiranje; to pomeni, da se Evropska unija med seboj ne bo znala več obnašati kot Evropska unija in bodo posamezni ukrepi preveč nacionalistično koncipirani. Določene mere ohranjanja nacionalnega gospodarstva so pa vprašanja, ki se jim Merklova ne more odpovedati, ki se jim Sarkozy ne more odpovedati in ki se jim nobena vlada in noben parlament v tej Evropi ne more odpovedati.
Skratka, želim povedati, da je treba zdaj resnično fundamentalno razmisliti o tem, kaj je sredstvo in kaj je cilj, konkurenčnost in profit. To so vse pravilne usmeritve v okviru tržnega gospodarstva, ampak treba jih je razumeti kot sredstvo za doseganje cilja. In mi se ne bomo mogli izogniti temu, da bo življenje in delo, če bomo hoteli izvoziti, moralo postati malo bolj zanimivo za širši krog ljudi. Pretirane razlike so postale eksplozivno velike. Pa ne pozivam na nek egalitarizem, jaz tudi nisem človek tega tipa. Ampak te dimenzije so prestopile meje okusnega, in treba je vzpostaviti razmere, ki bodo, ne vem, žal, ne moremo biti idealisti, ampak širšemu krogu ljudi in širšemu krogu nacionalnih gospodarstev naredile življenje napolnjeno z višjo stopnjo motiva in veselja. Če tega ne bomo dosegli se bomo vrteli na mestu. In ne da bi se opredelili do vprašanj globalizacije se ne bomo dotaknili temeljev razreševanja vzrokov gospodarske krize. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala predsedniku, da je delil te misli z nami. Državni svetnik Kovšca.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi! Jaz nisem kakšen ekonomski strokovnjak, ampak bom poskušal malo iz svojih čevljev drobnega gospodarskega subjekta se obrniti na teh nekaj iztočnic, ki jih je dal kolega Rus.
Dobil sem nekako zelo neprijeten občutek, da se je začela v družbi, nasploh pa v .../Nerazumljivo./ te družbe neka relativizacija dosega ukrepov, ki jih je možno sprejeti v tej krizi. To se mi zdi zelo nevarno oziroma z drugimi besedami neko malodušje se je pojavilo, ki pravi, da pravzaprav saj ne moremo drugega kot počakati, da bomo videli kako daleč bo ta kriza šla, kako se bo razvijala drugod po svetu, potem bomo pa videli kaj se bo pri nas dogajalo. Jaz bi pri tem rad opozoril predvsem na eno stvar. Primerjava uspešnosti teh ukrepov, ki jih sedaj sprejemamo z ukrepi drugih držav, ali z našimi ukrepi s časa osamosvajanja Slovenije in izgube jugoslovanskega trga sploh ne zdrži. Recimo, če vzamemo za primer, kot je kolega Rus rekel južno Korejo, ki je država, ki lahko popolnoma samostojno nastopa na tretjih trgih in tam celo kroji politiko prodaje oziroma potrošnje je za Slovenijo iluzija. Mi se moramo zavedati, da mi imamo samo dva ali tri gospodrske subjekte, ki lahko nastopajo sami, vsi ostali smo vključeni v mednarodni vlak produkcije in to nekje ne repu. Z drugimi besedami, mi tu kakšne silno pomembne vloge tudi z velikimi investicijami v inovacije in razvoj v nekem trenutku ne moremo narediti. Zakaj? Ker mi ne bomo zgradili trga. Mi lahko ta trg samo servisiramo. Problem je pa v tem, da ta trg sedaj v tem trenutku ne funkcionira in ne potrebuje naših proizvodov ne glede na tehnološko raven. V tem je problem.
Naslednja stvar, ko govorimo o vlaganju v nove tehnologije. Ja, to se lepo sliši, to je načelno zelo, zelo lepo dojemljivo, fino, super, potem se pa vprašamo, ko nam Vlada ne vrne našega denarja tega, ki je naš zdaj, ne da bi vlagala, samo naj nam ga ne vzame, govorim o preplačanem davku na dodano vrednost, ugotovimo, da tega denarja ni, no, potem vas pa vprašam od kje ga bomo vzeli pa za nove tehnologije. Nove tehnologije so izjemno drage, uvajanje novih tehnologij, govorim spet za male gospodarske subjekte, ne za panogo ali pa za velike proizvajalce, je izjemno kompleksna zadeva. Potrebujemo kadre, potrebujemo zagotovljen trg, ker nove tehnologije so s pričo velike dodane vrednosti tudi zelo vprašljive po realizaciji, če ni takojšnje realizacije je takojšen propad. To je sledeča stvar.
In naslednje. Takšni radikalni ukrepi darvinističnega tipa, ko pravimo: "pa dajmo pustiti, saj če propade pa naj propade ena panoga, pa bomo to potem s socialnimi transferi zagotavljali, potem bomo pa nekaj novega iz tega dobili", jaz bi tudi tako rekel kdorkoli je bil vsaj en mesec v gospodarstvu v vodilni vlogi točno ve, da podjetja niso sestavljena kot lego kocke, da ga razdreš pa na novo sestaviš kadar ti zapaše, danes posla ni, podjetje razdremo, juti ga pa ponovno sestavimo pa spet delamo. To tako ne gre. Podjetja so živi organizmi. Ne gre samo za interakcije znotraj samega podjetja, gre za tudi neko boniteto na trgu, trg te mora prepoznati in te vzeti. Gre za interakcijo znotraj panoge in gre za interakcijo med panogami. Če pri nas recimo eno večje podjetje, za katerega zdaj ugotavljamo, da mogoče nima ravno bleščeče prihodnosti, zapremo, potem potegne za seboj eno celo verigo podizvajalcev, suporterjev storitvenih dejavnosti in lahko v eni pokrajini recimo takšni kot je Bela krajina to pomeni kolaps. Pridobiti sredstva za oživitev gospodarstva tam kjer pa enkrat pride do kolapsa je pa čisto druga zgodba kot je zdaj. Jaz pravim, da je vseeno treba zagotoviti nek čas za prestrukturiranje, kateremukoli izmed teh gospodarstvenikov tukaj daste nalogo, daste resurse in čas bo lahko nekaj naredil, ni pa možno se obnašati darvinistično in reči: "ok., zdaj ne gre, propademo, potem pa na novo postavljamo", to ni tak enostavno, lepo bi bilo, če bi bilo, ampak ni tako enostavno. To bom na primeru povedal. Glejte, vsem, ki delamo v gospodarstvu se nam zdaj zdi, da je vojska pravzaprav nepotrebna, da je to nepotreben strošek, ampak takrat kadar pride do vojne nevarnosti ustanoviti vojsko, izšolati častnike, opraviti orožne vaje, oborožiti vojsko in jo poslati na fronto, to ni možno. Ravno zato sem povedal to prispodobo. Isto je z gospodarstvom. To je živ organizem, ki ga je treba ohranjati v funkciji, tisti trenutek, ko se lotimo nekih zelo radikalnih posegov je treba točno vedeti kam bodo ti posegi kratkoročno pripeljali, ker ljudje ne dobivajo plače na dolgi rok, ampak kratkoročno vsak mesec in vsak mesec rabijo jesti. Drugo. Govorimo o vpeljavah inovacij, o vpeljavah visoke tehnologije.
Samo za primer vam povem, da visoko izobražen kakovosten kader, ki se ne more v tem trenutku realizirati na tem trgu, ima še vedno dovolj denarja za letalsko karto, da se bo takoj realiziral nekje drugje. Ne bo čakal tukaj v Sloveniji, da bomo ponovno postavili določene panoge, ki je tukaj v zamiranju. To je pa tudi dejstvo, ki vam ga menedžerji znajo povedati čisto enostavno. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Kovšca. Besedo ima kolega Šuštaršič. Prej se je že prijavil kolega Zupančič, medtem, ko sem jaz govoril. Izvolite kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz sem s tem dokumentom zelo zadovoljen. Iz preprostega razloga, ker je to poskus ene integracije pogleda, vzrokov in posledic in seveda iz mojega vidika se zavedam, v kolikor se bo ta kriza razraščala, bomo imeli katastrofalne posledice za socialni položaj celotnega prebivalstva, tudi tistega najbolj produktivnega.
Brez ovir bom kar povedal, da sem jaz pravzaprav nad odzivom države pa recimo temu ali Vlade ali državne uprave ali pa naših kolegov iz Državnega zbora, globoko razočaran. Namreč, če bi jaz bil gospodarski minister, bi danes tu sedel. Pa vam bom dal biološko razlago zakaj.
Poglejte, znanstveniki so se lani poenotili, da pravzaprav možgani in pripadajoče živčevje v človeku ima samo dve temeljni funkciji. Ena funkcija je prenos podatkov, druga funkcija je pa integracija podatkov. In seveda, če danes ni tukaj gospodarskega ministra, to pomeni, da on globoko podcenjuje, da je nekdo v Državnem svetu, ki je reprezentant različnih interesov v Sloveniji pa ne glede ali so čisto v celoti dorečeni ali ne, ampak dejstvo je, da se je tukaj izvršila zdaj integracija različnih pogledov, različnih podatkov. In če to ni zanimivo za tistega, ki vodi odločilen sektor v naši državi, potem pomeni, da se, oprostite izrazu, živčevje na najvišji stopnji, torej možgani, nezadostno uporabljajo. Jaz upam, da ne bo kdo to razumel kot žalitev, ampak žal tako je. Čim bolj je država razvita, toliko bolje znajo pač najvišjo stopnjo živčevja uporabljati. Torej jaz želim temu dokumentu čim lepšo odzivnost v prihodnosti in da bomo poskusili kaj dobrega narediti. Sicer pa se zelo strinjam, mi tisto znanje, ki smo ga preko znanosti sposobni ali absorbirati iz tujine ali pa doma producirati, mi ga dejansko nimamo vključenega v podpiranje, pridobivanje dodane vrednosti in to je naša ključna tragedija. Toliko.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šuštaršič. Besedo ima pa sedaj gospod Cveto Zupančič. Izvolite.

 

              CVETO ŽUPANČIČ: Hvala lepa za besedo, saj bom kratek, ker smo že malo utrujeni mislim, da bo to potrebno.
Glede na ta sam dokument, ga zelo podpiram in mislim, da je zelo kvaliteten, tudi eden od prvih, ki res daje dejansko neke usmeritve v nadaljevanju, moram pa reči da v določene posamezne te alineje, ki so tukaj v tem dodatnem dokumentu posameznih interesnih skupin pa so določene stvari, ki pa že sam ocenjujem, mogoče niso v kontekstu ene interesne skupine z drugo. Recimo če pogledamo tukaj sem videl, ko imamo potrebne ukrepe za blažitev, imamo pri interesni skupini za gospodarstvo napisano redefinirate, je potrebno kmetijsko politiko v smeri spodbujanja so naravnanega kmetijstva in povečanju uporabe bližje pridelanih pridelkov in bližje proizvedenih prehrambnih proizvodov ter urediti učinkovitejši nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih izdelkov in nad kvaliteto hrane. Jaz se tu popolnoma strinjam, to je zelo v redu napisano vendar kolikor bo globlja kriza po mojem mišljenju bo potrošnik spraševal po cenejši hrani. Cenejša hrana pomeni istočasno tudi slabša hrana. In seveda govorim to tudi globalno, tudi v svetu, kolikor bo cenejša hrana v svetu, v Evropi toliko bo manj kvalitetna in seveda naše kmetijstvo manj konkurenčno. In mi lahko še takšne ukrepe predlagamo naši Vladi, našemu ministrstvu, če pa navzven naše kmetijstvo ne bo te konkurence zdržalo.
In zato imam na takšen predlagan ukrep malo pomislekov, čeprav je meni všeč, jaz sem tudi za to, da je hrana čista, da je hrana kvalitetna vendar naše kmetijstvo na temu dela že deset let pa smo tukaj kjer smo, hrana pa, tako kot sem povedal, kakor bo večja kriza toliko bomo več manj kvalitetno hrano vozili v našo državo seveda, ker bo ceneje in bo potrošnik bolj posegel po njej. Tukaj imam pač pomisleke vendar pa dokument kljub temu podpiram v celoti. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Zupančič. Je še kakšna razprava? Ja kolega Ščernjavič, izvolite.

              DRAGO ŠČERNJAVIČ: To sem hotel ugotoviti, da sem gledal vladine, saj nekaj smo tudi sodelovali, trideset varčevalnih ukrepov potem nekatera ministrstva so tudi svoje ožje ukrepe sprejemala, tukaj sem naštel je petintrideset ukrepov, zdaj bi pa vprašal po katerem merilu kriterijev bomo to čez en mesec na Državnem svetu tudi kaj ocenjevali. Ideje so dobre, lahko bi kje še večja stopnja konkretizacije bila ampak ali bomo rekli, da naj se posamezni resorji, Vlada, do tega opredeli, koliko teh ukrepov, ki so notri predlagani bi moralo iti v neke spremembe zakonov, ne vem ali za tretjo rundo varčevalnih ukrepov, ki jih Vlada pripravlja, ali bo to ostal samo en dober dokument z lepimi željami pa brez resnega učinka, kar se lahko hitro zgodi. Predsednik Vlade je nekje, ko smo obravnavali 30 varčevalnih ukrepov, jaz sem zlasti izpostavljal ne na pamet na podlagi poročila Ministrstva za finance en velik sklop, in sicer poročilo, tudi na spletni strani smo ga potem odkrili, o izvajanju javnih naročil za leto 2006, za leto 2007 še ni na spletu, potem sem pristojne klical po raznih ministrstvih kdaj bo to narejeno. Gre pa za čez 2,3 milijarde sredstev za javna naročila mala, velika za blago, storitev in za investicije. Moram povedati, da je v tistih, pa tisto kar smo neke stvari se poglobili, odkrili velike rezerve, velike in tudi samih ministrstev nekateri visoki državni uradniki, ki so se odzivali na te pozive so rekli, da bi bilo možno velike prihranke narediti, ker če smo naredili zdaj prihranek pri plačah cca 100 milijonov evrov glede kar je dosti, ampak za ljudi ogromno zlasti pri tistih, ki imajo majhne plače. Torej, kaj se bo pa zdaj zgodilo na tej vsej fronti investicij oziroma fronte javnega naročanja? Ob rebalansu proračuna sem hotel izvedeti ali gre v rebalans proračuna vsa ta javna naročila nedotaknjena takšna kot so naprej. Zelo dvoumne odgovore sem dobil. Torej, ko sem spraševal in opozarjal kje bi se lahko zelo določeni prihranki naredili, torej hitro ne do konca leta, ampak v enem letu, tudi ni bilo pravega odziva. Zato bi zdaj predsednika in vodstvo Državnega sveta tukaj pozval, da bi na eno od naslednji sej Državnega sveta tudi dali poročilo ali pa od Vlade zahtevali, da o teh vseh ukrepih, ki jih je podvzela, poroča. Upam, da bo to poročilo narejeno, pa da bi potem ugotovili kje smo, kako se prihranki delajo, pa tudi kako se ne delajo in da potem Državni svet s svojo vlogo, funkcijo tudi konkretno pokažemo kaj bi lahko naredili. Isto pa to za naše te, torej not, če berem kaj smo vse napisali, bi tudi videli kakšen bo učinek tega čez en mesec usmeritve kam gredo ali bo šlo to v katere zakone uredbe ali nek tretji varčevalni sklop, ki se pripravlja.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Ščernjavič. Mislim, da je razprava izčrpana. Sprašujem še predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, če želi besedo. Izvolite, gospod mag. Krč.

              GOSPOD MAG. KRČ: Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani svetniki, svetnice! Jaz bi čisto na kratko povedal, da Vlada dela z Ministrstvom za gospodarstvo iz katerega prihajam, direktorat za podjetništvo in konkurenčnost je bilo nekajkrat danes omenjeno, dela z vso skrbnostjo, z vso pazljivostjo, proučuje ukrepe. Prvi paket ukrepov je izdan in že prihaja v delovanje. Drugi ukrep tudi. Precej se že razpravlja o tretjem paketu. Vprašanja so bila tudi naslovljena na posamično delovanje in učinke inštrumentov ukrepov. Za vsako tako delovanje učinkov inštrumentov ukrepov je morda potrebno včasih malo previdnosti in počakati kakšen trenutek. To ne pomeni čakati predolgo, kot je eden od vas tukaj povedal, ker podjetja, ki ne delujejo potem pomoči več ne potrebujejo. Ampak vseeno ne smemo se preuraniti. Jaz bi rad povedal, kot je danes tema, da sem zelo vesel, da se v tem forumu pogovarja o samih vzrokih krize in pa o potrebnih ukrepih in da so tudi bila naslovljena oziroma izpostavljena strateška razmišljanja, tudi družbena razmišljanja. Namreč ta efekt, in mi se zelo zavedamo, da je to pomemben družben  efekt, ki se dogaja. Gospodarska kriza je kriza širših razmer. Mogoče bo postavila tudi nova razmerja z negospodarskimi subjekti. Upamo, da se posamične vrednote ne bodo poslabšale in da bodo ljudje še vedno imeli prijetno, človeka dostojno življenje, da bodo lahko nadaljevali in da se ne bodo družbene razmere potem poslabšale. Tega si nihče ne želi. In tukaj z zelo veliko skrbnostjo te posamične aspekte proučujemo in jih upoštevamo. Dodatno bi lahko povedal, da se je kriza začela na finančnem področju, prevalila se ja na področje, dejansko kar se vidi v gospodarstvu, na področje realnega sektorja. Veliko je področij na katerih se dela in se bo še delalo. Če lahko izpostavim določena področja, eno je bilo izpostavljeno, področje inovacij.
Verjamemo, da je slovensko gospodarstvo, slovensko družbeno okolje zelo, zelo sposobno dajati visokokvalitetne produkte. Produkt se ne jemlje samo fizični produkt, lahko je to storitev, lahko je to proces z visoko dodano vrednostjo. Inovacije in raziskave so potrebne. Je pa to tudi proces. Proces je, ki je mogoče več kot leto, dve. Če je za ukrep potrebno, da prime pol leta, tri mesece, za kakšen je za proces, vlaganje v visoke tehnologije in proces, ki se potem prenese na samo gospodarstvo je potrebno kar kakšno leto več in v okviru teh vseh, bi jaz vseeno mogoče par inštrumentov naštel.
Zagotavljajo se dodatni viri financiranja poslovnim bankam, zmanjševanje tveganja bank je zelo visoko na naši prioritetni lestvici. Gre za njihove funkcije pri kreditiranju podjetij. Ukrepi so zastavljeni sistemsko in pa tudi horizontalno in z namenom, da zmanjšajo, zajamejo najširši možni del slovenskega gospodarstva. V to so vključena tako majhna podjetja, velika podjetja, srednja podjetja in vsi se pri tem zelo dobro zavedamo, da trenutno je zelo pomembno vprašanje same likvidnosti. So pa tudi ostala sistemska vprašanja. Kam podjetja peljati, kaj bo slovenska industrija delala in kako bo usposobljena čez določeno število, čez določeno obdobje, v katerem se bo gospodarska kriza končala oziroma dosegla dno in se začela vzpenjati, koliko bo slovensko gospodarstvo tisti trenutek usposobljeno, ki se bo pričelo dvigati? In to so vsa vprašanja s katerimi se zelo pazljivo ukvarjamo.
Jaz bi se res zahvalil temu forumu za zelo kvalitetne prispevke in če so kakšni, jih bomo z veseljem vzeli in preučili in jih tudi na najboljši možen način vključevali v formiranje politik, ukrepov in pa posamične inštrumente. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa mag. Preterski(?) za vaš prispevek. Morda samo ena kratka observacija iz moje strani, potem bo dobil besedo kolega Reven.
Sem tudi osebno eden izmed tistih, ki z veliko simpatijo in pozitivnostjo spremljam napore. Tisto, kar pa, čemur smo mi v Državnem svetu izpostavljeni, ker smo v stiku z realnim sektorjem, z realnem življenjem pa je, da vsi ukrepi za povečevanje likvidnosti ne dajejo v praksi tistih učinkov, kot so bili zaželeni. Velikokrat zaznamo probleme, da so podjetja, ki imajo prodane zadeve, ki imajo program, ki je še vedno v zaostrenih razmerah proderljiv, ne dobijo sredstev za financiranje poslovnega procesa in zelo se je razpasel pojav, da je realni sektor izpostavljen zdaj nekemu izsiljevalskemu nastopanju poslovnih bank, ki rešujejo svoje probleme. Za investiranje denarje v razne privatizacijske projekte in vrednostne papirje in tako naprej se prepogosto rešuje na škodo aktivnih gospodarskih subjektov v realnem sektorju s povišanim maržami in s povišanimi obrestnimi merami. In z neusmiljenim mučenjem okoli raznih bonitetnih vprašanj in podvprašanj, to imam jaz niz primerov na grbi, ko nas prosijo za asistenco lahko povem, da ne funkcionira v praksi tako kot bi si mi in vi želeli in vas moramo na to tudi kot Državni svet opozoriti pa ne vzeti tega v negativnem smislu ampak skupaj moramo doseči več kot se trenutno dogaja.
Kolega Reven ima besedo.

              JOŽE RATISLAV REVEN: Še enkrat hvala za besedo. Gospodu iz ministrstva bi rad nekaj povedal.
Sedaj delam poslovni načrt za inovacijski projekt. Ko sem vprašal banko koliko obresti bo obračunala za en milijon evrov koliko bi bil vložek v ta energetski objekt in z vračilom osem let, eno leto moratorija, sem dobil zastrašujoč odgovor, tristo petinosemdeset tisoč obresti. In s tem je projekt končan. Če bo Vlada podpirala banke ne bo podpirala gospodarstva, to se zavedajte. Denar je potrebno dajati direktno za inovativne projekte in to bo rešitev, zato ker banke so predrage. Toliko v razmislek. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Dobro zahvaljujem se za plodno razpravo, za vse prispevke. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost spoštovani kolegi in kolegica. 25 članov. Torej na glasovanje, da ne bo nesporazuma, dajem predlog mnenja o vzrokih gospodarske krize in ukrepih kot ste ga prejeli na klop. Sklepčni smo.
Kdor je za naj prosim glasuje. (28 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

              In prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV S STANJEM IZVAJANJA DRŽAVNIH PROGRAMOV ZA IZVAJANJE PREVENTIVNIH PRESEJALNIH PROGRAMOV ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA NA DOJKI DORA, ZGODNJE ODKRIVANJA PREDRAKAVIH SPREMEMB MATERNIČNEGA VRATU ZORA TER ZGODNJEGA ODKRIVANJA PREDRAKAVIH SPREMEMB MATERNIČNEGA VRATU ZORA TER ZGODNJEGA ODKRIVANJA PREDRAKAVIH SPREMEMB IN RAKA NA DEBELEM ČREVESJU IN DANKI SVIT(?). Prejeli ste poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Morebitne amandmaje boste podali v pisni obliki. Pri tej točki je prisotna gospa Mojca Gruntar Činč, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje. Pozdravljeni. In vas kar takoj vprašam, če želite besedo pri tej točki, gospa Činč? Izvolite.

              MOJCA GRUNTAR ČINČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Bom zelo kratka. Spoštovani svetniki! Jaz se zahvaljujem, ker je svet to točko uvrstil na dnevni red tudi Komisiji za socialne zadeve. Ministrstvo bo sledilo predlogom sklepov, lahko povem, da je rak nekaj, prej smo govorili o gospodarski krizi, to ni razveseljivo, rak je pa druga zgodba, ki je pred nami in tudi pri nas in v Evropi se bomo soočali z večjo pojavnostjo te bolezni že zato, ker se kot družba staramo. Lahko rečem, da v Sloveniji izvajamo številne aktivnost za preprečevanja raka, kar eno tretjino raka se da preprečiti, presejalni programi, vsi trije, ki jih priporočajo evropski strokovnjaki in ki jih imamo tudi pri nas uvedene oziroma so v uvajanju. Rada pa bi rekla, da so ti programi pravzaprav zlati standardi. Mi imamo oportune programe presajanja, ki so v Sloveniji na vseh teh treh področjih že dolgo časa tukaj, ko govorimo o programu ZORO, DORA in SVIT(?) govorimo o najvišjih standardih kvalitete. Verjetno je to tudi eden od razlogov, da dinamika tega uvajanja ni tako hitra kot bi si jo želeli, vendar lahko zagotovim, da ministrstvo dela vse, da bodo programi po vzgledu ZORE, ki je v petih letih dala res dobre rezultate, kar več kot 30% padec obolevnosti in umrljivosti za tem rakom, da bomo naredili vse, da bomo takšne rezultate čez nekaj let imeli tudi na področju raka dojk in raka debelega črevesa. Onkološki inštitut, ste verjetno seznanjeni, ima novo vodstvo. Ministrstvo tesno sodeluje z njimi zato, da bi znotraj hiše tudi dali svoj prispevek in tudi aparature, ki so potrebne za to, da se ta program bo razširil še na drugi konec te dežele, konkretno v Maribor, tudi delamo na tem. Tako, da bom odgovorila na kakšno specifično vprašanje, drugače pa je ministrstvo seznanjeno s sklepi in lahko zagotavljam, da jim bo sledilo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zahvaljujem se za vaše, gospa Gruntar Činč.
Želi poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide podati stališče? Izvolite, kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Te teme smo se v komisiji lotili iz preprostega razloga, ker so prihajale informacije, da je na tej presajalnih preventivnih programih določen zastoj. Kot je gospa zdravnica pojasnila prvi program Dora dokaj uspešno ves čas teče. Večji zastoj je bil pa pri programu .../Nerazumljivo./ pa pri programu SVIT. Vsi programi je razprava pokazala so dobro strokovno postavljeni, je tudi dovolj strokovnega osebja. Ovire so se pa zelo močne pojavile, recimo, tudi pri takem banalnem vprašanju kakor je ustrezen način izplačevanja upravnega dela, koriščanje obstoječe probleme in podobne stvari, kar kaže na to, da se zdravstvo ukvarja tudi s problemi prenizke organiziranosti in ne dovolj učinkovitega upravljanja. V razpravi so se predstavniki Ministrstva za zdravje in tudi drugi zdravstvenih dejavnosti izredno kreativno odzvali. In kot vemo so se določeni ukrepi že premaknili. Zelo obetavno, kot tudi to, kar je bilo danes povedano. Jaz bi na koncu opozoril, da temu vprašanju velja posvečati veliko pozornost, zato ker to spada v sfero preventivne medicine. Mi pa na tem področju nismo dovolj aktivni v naši državi. Na ta način ne smo, da se lahko preprečijo določene oblike raka, ampak s pravočasnim odkritjem so tudi možnosti zdravljenja bistveno večje. Sicer pa menim, da so sklepi jasni in tudi odzivnost je pozitivna.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šuštaršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Tu imamo interesno skupino negospodarskih dejavnosti, ki je sprejela stališče s katerim podpira predlog sklepov Državnega sveta. Če ni razprave, prehajamo na odločanje, in sicer na glasovanje dajem predlog sedmih sklepov, ki ste jih prejeli na klop, in sicer v zvezi s stanjem izvajanjem državnih programov o katerih je bilo govora. Najprej ugotavljamo prisotnost! 23 prisotnih.
Kdo je za predlagane sklepe? (25 članov.) Je kdo proti? (nihče.)

              Ugotavljam, da je predlagane sklepe Državni svet sprejel. Zahvaljujem se gospe Mojci Gruntar Činč za sodelovanje pri tej točki dnevnega reda.

              Prehajamo na 9. TOČKO - PREDLOG MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZA IMENOVANJE ČLANOV V ODBOR ZA EVROPSKO LETO 2010. Prejeli ste poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide in tudi predlog sklepa. Gospod kolega Šuštaršič želite besedo kot predsednik komisije?

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Zdaj ta situacija nastala, da ker nismo imeli februarske seje, mi smo se pravočasno v komisiji odzvali in tudi pristojno ministrstvo ob tem našem predlogu obvestili in ker seveda ni bilo februarske seje, medtem minister za delo, družino in socialne zadeve sklep že podpisal. Tako, da praktično pri tej točki lahko sprejemamo na znanje, da je ta nacionalni odbor za pripravo in izvedbo projekta evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 sprejet in da so imenovani .../Nerazumljivo./... Tako sva tudi midva z gospodom Požunom uvrščena med člane tega odbora.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za to dodatno pojasnilo. Želi še kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Sicer na glasovanje dajem  predlog sklepov v zvezi z imenovanjem članov odbora za evropsko leto 2010, kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost. Prosim, da se prijavite. 25.
Kdo je za predlagane sklep? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

              Prehajamo še na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - SKLEP O ZAČASNEM ZNIŽANJU VIŠINE SEJNIN ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA IN IZPLAČIL ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE PREDSEDNIKA IN SEKRETARJA DRŽAVNEGA SVETA. Predlog sklepa ste prejeli. Na klop ste prejeli tudi poročilo Mandatno-imunitetne komisije in pa amandma interesne skupine negospodarskih dejavnosti o kateri bomo spregovorili kasneje. Izvolite kolegica Lidija Jerkič, imate besedo kot podpredsednica Mandatno-volilne komisije.

              LIDIJA JERKIČ: Za pridno delo si bomo za konec znižali sejnine. Predlog Mandatno-imunitetne komisije ste prejeli na klop. Državni svet se s tem predlogom v bistvu pridružuje .../Nerazumljivo./... programu Vlade in pa Državnega zbora. Sklep sledi v bistvu tistemu kar je sprejel Državni zbor, to se pravi Državni zbor je z Zakonom o začasnem znižanju plač funkcionarjem znižal nagrade oziroma plače za 4%. Ta sklep ne posega direktno na področje sejnin Državnega sveta, torej če želimo, da se sejnine znižajo moramo to urediti sami. 4% je res simbolični znesek, to ne predstavlja zdaj rešitve te države, Državni svet jaz mislim da že na splošno je precej varčen organ, če se samo spomnimo, da pri predsedniku niti sklepa ne moremo sprejemati, ker plače še vedno nima, da tudi pravzaprav na drugih področjih nismo ravno razsipni je to samo še en prispevek k temu, komisija pa je smatrala, da je prav, da je sklep enak in ta tudi traja enako obdobje kot to velja za Državni zbor, to se pravi eno leto od današnjega dneva naprej. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolegica Lidija Jerkič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne odpiram razpravo, želi kdo razpravljati? Izvolite kolega, dr. Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa.
Dve besedi k temu predlogu amandmaja predvsem zato, da ta populistični sklep, ki k ničemur ne vodi ne bo šel mimo. Ko smo v interesni skupini razpravljali o učinkovitosti tega sklepa in kaj je to primerno ali ne je popolnoma jasno. Če bi ga zavrnili bi se o nas govorilo, če ga bomo sprejeli bo vse tiho. No ampak kljub vsemu je pa potrebno vendarle opozoriti in zato smo predlagali, da se omeji to in se potem preverjajo učinki tega sklepa. Upajmo da bo tudi Pahor preveril svoje kavice koliko je proračun prinesel. Namreč Državni svet se krepko odreka in bistveno več kot 4% že šest let. V prejšnjem sklicu smo prešli od nadomestila iz delovnega razmerja na sejnine in takrat smo se odrekli približno 30% naših dohodkov plus socialnim bonitetam.
Drugo je, odrekli smo se vsem povišanjem, v šestih letih je znesek nominalno ostal isti. In tretje varčevanje je, da vse tisto kar sejnine, ki so šle gor drugod jim nismo sledili. Tako da teh 4% pa res nima smislu izgubljati besed. Ampak vendarle mislim da pa prav, če si vzamemo deset minut časa in rečemo, je smiselno, ni smiselno ali pa tudi, da se nas bo takrat lahko slišalo, da smo pa vendarle, nismo pozabili kaj smo takrat napravili, pred pol leta. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega dr. Jan. Moram opozoriti, jaz sicer sam ne bi znal lepše povedati vseh zadržkov s katerimi se v celoti strinjam ampak mi v temu trenutku in ob temu glasovanju pa seveda ne moremo reševati vprašanj, ki jih bo potrebno reševati, od vprašanja sejnine ali ne sejnine, do vprašanja predsednikove plače, do obdavčenosti sejnin svetnikov in zato moram opozoriti, da sprejetje tega amandmaja bi ga seveda postavilo v nasprotje s sprejetim zakonom v Državnem zboru. Zato osebno seveda ne morem podpirati sprejetje tega amandmaja se pa s vsebinsko z obrazložitvijo dr. Jana seveda strinjam in mislim, da so to vprašanja ki jih bomo morali reševati, lažje jih bomo reševali, če bomo enotni in če bomo šli po korakih.
Tako da prosim, mojega osebnega nestrinjanja s tem amandmajem ne vzemite kot drugačno mnenje od tistega, ki ga je izrazil dr. Jan vidim pa drugo pot in zato mislim, da ta amandma tukaj ne more pomagati. Želi še kdo razpravljati? Ja kolega Cveto Župančič.

              CVETO ZUPANČIČ: Ne bi žele komplicirat ampak popolnoma se strinjam, jaz sem že prejšnji mandat bil državni svetnik, v teh šestih letih je cena državnega svetnika po finančni vrednosti zelo padla in res razumem to krizo, ki je zdaj in dobro, jaz bom tukaj roko dvignil, dejansko pritisnil na gumb, ni problema za te 4% ampak z zgubo na financah zgubljamo tudi drugačno vrednost. In predsednik, jaz bi opozoril na eno zadevo. Ne da pot vidimo, daj .../Nerazumljivo./

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za te vzpodbudne besede? Želi še kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje, in sicer najprej bomo glasovali.... Se opravičujem, kolega Šuštaršič, izvolite.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo, čeprav sem se bolj pozno javil. Jaz delim tudi ta mnenja, ki so bila ravnokar izrečena. Jaz sem pa še v malo večji zadregi. Jaz mislim, da po vseh postavah, če se tako malo .../Nerazumljivo./... izražam, te evropske .../Nerazumljivo./..., kateri pripadamo, seveda bi jaz moral tudi dobivati neko nadomestilo za osebno asistenco. To sem v prvem in drugem mandatu imel, zdaj pa nimam. Zdaj slišim sem pa kje tudi mnenja, da ni pravne osnove. Jaz mislim, da pravna osnova je, če jo naredimo. Tako, da jaz se bom disciplinirano vprašal glede na vaš poziv, ampak bi pa vendarle to mnenje se mi zdi, prav, da sem ga na glas povedal.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Tudi na tem vprašanju se strinjamo. Služba dela na tem, ampak bomo morali poskusiti zadeve ... Mi vlagamo veliko naporov v razreševanje. Od prostorov, do statusa in tako naprej. Ampak moramo iti po nekih korakih. Hvala lepa za izražena stališča. Sedaj pa resnično prehajamo na odločanje. Najprej bomo odločali o predlaganem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost. 20. Dušan ni stisnil. Če dovolite, bomo ponovno ugotovili prisotnost, ker imam občutek, da nas je vseeno dovolj v dvorani. Prosim, da prijavite prisotnost. 22. Torej najprej glasujemo o amandmaju.
Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? .../Oglašanje iz klopi./... Se je kdo zmotil ali kaj? Če so protesti zdaj med glasovanjem, lahko prekinemo, če je kdo .../Medsebojni pogovor./... Glasovanje še ni zaključeno. Če kdo ni vedel kaj bi želel, bomo ponovili.
Torej še enkrat, da smo si na jasnem. Amandma bi pomenil kolizijo med veljavnim zakonom sprejetim v Državnem zboru in tem našim sklepom in bi nas postavil v čudno luč. Potem je vseeno, če ne sprejmemo nič.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Jan, izvolite.

              DR. ZOLTAN JAN: Moram protestirat, to med glasovanjem dodatna apeliacija in vplivanje na glasovanje je nedopustno gospod predsednik.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za opozorilo...

              DR. ZOLTAN JAN: In me prav nič ne briga ali je v koliziji ali ne. Upam, da so izvoljeni predstavniki nekih interesnih skupin avtonomni in neodvisni od državnega zbora ali Pahorja ali ne vem koga.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, bi se strinjal vendar moram opozoriti, da je med samim glasovanjem prišlo do izraženega pomisleka, da je napaka pri glasovanju, ki je izvirala... .../Oglašanje s klopi./... Bilo je podano vprašanje. Dobro, ponavljamo. Torej ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 22 članov. Sedaj najprej glasujemo o amandmaju.
Kdor se z amandmajem interesne skupine negospodarske dejavnosti strinja naj prosim glasuje za. (4 člani.) Kdor je proti amandmaju naj glasuje sedaj. (13 članov.)
Ugotavljam, da predlagani amandma ni sprejet.
In prehajamo na odločanje o predlogu kot ga imate kot ste ga prejeli na klop sklepa. Ugotavljamo ponovno prisotnost. Prisotnih je 22 članov.
Kdor je za naj glasuje. (21 članov.) Kdo je proti? (1 člen.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlog sklepa sprejel.
Prosim da še ne zapuščate seje, nekateri so že prej prehitro odšli. Želim vas še informirati da bo naslednja seja predvidoma 15. ali 22. prihodnji mesec.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje in s tem zaključujem sejo.

              (Seja  je bila končana 11. marca 2009 ob 17.28)