|
Datum odgovora: 16. april 2007
V prilogi navedenega dopisa nam pošiljate vprašanja državnega svetnika, gospoda Marka Juvančiča, glede upoštevanja soglasij v postopku izdaje gradbenih dovoljenj (za novogradnje), navajate, da jih je Državni svet Republike Slovenije obravnaval na 52. seji, dne 21.3.2007 in jih podprl, ter predlagate, da Ministrstvo za okolje in prostor ta vprašanja prouči in, v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93 in naslednji) na njih odgovori v roku 30 dni.
Ker je g. Juvančič vprašal:
- zakaj posamezne upravne enote, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj za novogradnje kot ustrezno soglasje za priklop na komunalne naprave upoštevajo tudi soglasje, ki ga izdajo institucije, ki za to sploh niso pristojen, to je krajevne in mestne skupnosti, še posebej v primerih, ko te skupnosti brez ustrezne pravne podlage izvajajo posamezne gospodarske javne službe,
- koliko je takšnih upravnih enot, ki v postopku izdaje gradbenih dovoljenj kot ustrezno soglasje za priklop na komunalne naprave upoštevajo soglasje krajevne oziroma mestne skupnosti,
- kdo je pristojen za izvrševanje nadzora nad zakonitostjo tako izdanih gradbenih dovoljenj in
- katere ukrepe načrtuje pristojno ministrstvo ali vlada na obravnavanem področju in kakšen je terminski načrt za njihovo uvedbo,
navedena vprašanja pa obrazloži s tem, da naj bi bila takšna soglasja, ki jih izdajajo institucije, ki za to nimajo pravne podlage, neveljavna, določene upravne enote pa da jih v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj kljub temu upoštevajo kot primerna in zadostna, ter s tem, da nastajajo zaradi tega, ko takšna soglasja v mnogo primerih ne vključujejo določil in pogojev veljavnih prostorskih aktov, v prostorih škodljive in nepopravljive oziroma negativne posledice,
v tej zvezi odgovarjamo:
- Najprej je treba pojasniti, da je s prvim odstavkom 66. člena veljavnega Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo in 14/05-popr., v nadaljevanju: ZGO-1) določeno, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti ne samo, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa soglasja, ampak tudi, ali je projekt (za pridobitev gradbenega dovoljenja), na podlagi katerega se naj bi izdalo gradbeno dovoljenje, v skladu z izvedbenim prostorskima aktom. To pomeni, da tudi za nameravane gradnje, za katerih izdajo gradbenega dovoljenja je skladno z drugim odstavkom 24. člena ZGO-1 pristojna upravna enota in ki ne bi bile v skladu s pogoji iz prostorskih aktov, gradbeno dovoljenje ne more biti izdano, čeprav npr. določeni soglasodajalec v svoja soglasja ne bi vključil določb oziroma pogojev iz takšnih aktov. Zato tudi menimo, da kljub temu, da morda določeni soglasodajalci v svoja soglasja ne vključujejo določil in pogojev veljavnih prostorskih aktov, zaradi tega ne morejo nastati takšne posledice, da bi bile gradnje v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom, s katerim se ureja takšno območje.
- Poleg pojasnjenega v prejšnji točki je treba tudi ugotoviti, da je z drugim stavkom tretjega odstavka 50. člena ZGO-1, določeno, da mora vsak soglasodajalec že v projektnih pogojih, ki ne smejo biti v nasprotju s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta, navesti določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da daje projektne pogoje in soglasja. Ker mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, kot smo pojasnili v prejšnji točki, ali je projekt v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, pa to seveda tudi pomeni, da v primeru, če bi iz soglasja, ki ga je v zvezi s priključki na določeni objekt gospodarske javne infrastrukture izdal določeni soglasodajalec, izhajajo, da ta soglasodajalec pred njegovo izdajo ni preveril, ali so pogoji za izvedbo priključka v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži zemljišče z nameravano gradnjo, da kljub temu, da morda določeni soglasodajalci pred izdajo ni preveril določil in pogojev veljavnih prostorskih aktov, zaradi tega tudi ne morejo nastati takšne posledice, da bi bile gradnje v neskladju s prostorskim izvedbenim aktom.
- Vsaka upravna enota vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja v skladu z določbami procesnega zakona, to je Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZUP). Z 8. členom ZUP je namreč določeno, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna ne samo za zakonito, ampak tudi pravilno odločbo, v obravnavanem primeru torej gradbeno dovoljenje. V tem postopku zato upravna enota preverja tudi, ali so bila pridobljena vsa soglasja pristojni organov in organizacij ter vsebino pogojev in njihovo pravno podlago, posebej če investitor na to opozori.
- Pri tempa je potrebno še posebej poudariti, da ima vsaka oseba, ki meni da so ji v konkretnem upravnem postopku kršene njene pravice oziroma pravne koristi, pravico, da se zoper tak upravni akt pritoži. Ali stranka to možnost izkoristi ali ne, pa je seveda odvisno od njene volje in od njenega rizika, ki ga s tem prevzema, kar pa seveda velja tudi za obravnavani primer. Če pa npr. stranka tudi ne bi bila zadovoljna z odločitvijo pritožbenega organa, torej z odločitvijo pristojne službe tukajšnjega ministrstva, ki odloča o vloženih pritožbah zoper odločbe upravnih enot, pa ima seveda tudi možnost, da zoper njeno odločitev sproži upravni spor oziroma vloži ustrezno tožbo pri pristojnem upravnem sodišču.
- V zvezi z navedbami g. Juvančiča, da v določenih primerih nastopajo mestne oziroma krajevne skupnosti kot soglasodajalci, pa za to niso pristojni, je treba najprej ugotoviti, da lahko občina, skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) ustanovi takšne skupnosti, ki imajo lahko tudi status pravne osebe, s statutom ali odlokom pa lahko tudi določi, da lahko takšna skupnost s statusom pravne osebe na svojem območju izvaja tudi določeno gospodarsko javno službo. To pomeni, da lahko takšna skupnost, če ima za to pooblastilo pristojnega občinskega organa, tudi določba projektne pogoje in izdaja soglasja za priklop na takšne objekte gospodarske javne infrastrukture, pri katerih lahko nastopa kot njihov upravljalec oziroma v zvezi s katerimi izvaja ustrezno gospodarsko javno službo lokalnega pomena. Ker pa je, kot smo predhodno tudi pojasnili, z drugim stavkom tretjega odstavka 50. člena ZGO-1 tudi določeno, da mora vsak soglasodajalec že v projektnih pogojih navesti določbe predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da daje projektne pogoje in soglasja, pa to seveda tudi pomeni, da ni možno kar vsa takšna soglasja, ki jih izdajajo določene mestne oziroma krajevne skupnosti, oceniti kot nezakonita, ampak samo tista, za katera bi se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazalo, da njihov izdajatelj nima podlage za opravljanje takšnih dejanj v ustreznem predpisu. Ker pa je s pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04 in 54/05) tudi določeno, na kakšen način mora projektant v projektni dokumentaciji prikazati tudi način pridobitve predpisanih soglasij, pa ima upravna enota seveda tudi možnost, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja preveri, ali so tudi soglasja za priključitev nameravanega objekta na določene vrste objektov gospodarske javne infrastrukture pravilna oziroma zakonita.
- V zvezi z vprašanjem o pristojnosti izvrševanja nadzora nad zakonitostjo izdanih gradbenih dovoljenj pojasnjujemo, da se takšen nadzor izvaja skladno z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZDU). S tem zakonom je namreč določeno, da opravlja Ministrstvo za okolje in prostor nadzorstvo tudi nad postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, določeno pa je tudi, da upravna inšpekcija, kot organ v sestavi Ministrstva za javno upravo, izvaja nadzorstvo pri teh postopkih glede pravilne uporabe ZUP. S 73. členom ZDU je namreč, med drugim, določeno, da v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil, torej tudi pri upravnih enotah in občinah, opravlja nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju, ministrstvo, pristojno za upravo, določeno pa je tudi, da takšno nadzorstvo opravljajo upravni inšpektorji. Pri tem pa velja še posebej navesti, da je s 120. členom Ustave Republike Slovenije določeno, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov in da je proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij.
- Ker pa sodi izdaja gradbenega dovoljenja za stavbe, ki niso objekti državnega pomena, v pristojnost upravnega organa prve stopnje v upravni enoti, v katere območju leži zemljišče, na katerem se namerava graditi objekt, ti organi pa so pri svojih odločitvah neodvisni, ne samo tukajšnje, ampak tudi drugo ministrstvo ne more in ne sme v konkretnih primerih zavzemati stališč, dajati mnenj in napotil niti organom, niti posameznikom. Ravnanje v nasprotju s pravkar navedenim bi namreč pomenilo vnaprejšnjo presojo, s tem pa hujšo kršitev pravil postopka, zlasti načela dvostopnega odločanja. To pomeni, da tukajšnje ministrstvo ne more in ne sme v postopku, ki ga v zvezi z gradbenim dovoljenjem vodi pristojna upravna enota, npr. preverjati, ali so soglasja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pravilna oziroma, zakonita, saj bi to pomenilo, da o izdaji gradbenega dovoljenja odloča tukajšnje ministrstvo, ne pa pristojni organ. Obstaja pa vedno možnost, da opravi pristojna služba Ministrstva za okolje in prostor tudi instančni nadzor po uradni dolžnosti, na podlagi nadzorstvene pravice, stranke pa lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, tudi vložijo zoper že izdana gradbena dovoljenja izredna pravna sredstva, to je tudi za njihovo razveljavitev, spremembo ali odpravo ter zahteve za obnovo postopka, lahko pa tudi zahtevo, da se določeno gradbeno dovoljenje izreče za nično.
- V zvezi z vprašanjem, katere ukrepe načrtuje pristojno ministrstvo oziroma Vlada Republike Slovenije na obravnavanem področju in kakšen je terminski načrt za njihovo uvedbo, pa pojasnjujemo, da je z operativnim programom dela Vlade Republike Slovenije za letošnje leto določeno, da tukajšnje ministrstvo pripravi ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZGO-1 in se takšne spremembe oziroma dopolnitve tudi posredujejo v zakonodajni postopek Državnemu zboru Republike Slovenije. Pojasnjujemo pa tudi, da je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) že pripravilo gradivo za osnutek sprememb in dopolnitev ZGO-1. To gradivo je tudi že bilo v javni obravnavi, ki je bila zaključena 16.3.2007. MOP sedaj obravnava posredovane pripombe, mnenja in predloge posameznih resorjev, stroke (zbornice, strokovna društva), gospodarskih javnih služb in drugih subjektov. V nadaljevanju pa bo Ministrstvo za okolje in prostor, po preučitvi vseh prejetih pripomb, mnenj in predlogov, pripravilo ustrezne dopolnitve oziroma morebitne popravke gradiva in takšno gradivo, kot predlog sprememb in dopolnitev ZGO-1, posredovalo v vladno proceduro.
S spoštovanjem!
Pripravil:
Direktorat za prostor
Janez Podobnik
MINISTER
za okolje in prostor
|
