Pobude Jožefa Jeraja za izboljšanje pogojev pridelave sveže zelenjave in sadja in boljšo oskrbo s hitro pokvarljivimi živili preko veletržnice v Ljubljani

Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji, dne 17.3.2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) ob obravnavi pobude državnega svetnika Jožefa Jeraja za izboljšanje pogojev pridelave sveže zelenjave in sadja in boljšo oskrbo s hitro pokvarljivimi živili preko veletržnice v Ljubljani, sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prouči pobudo za izboljšanje pogojev pridelave sveže zelenjave in sadja in boljšo oskrbo s hitro pokvarljivimi živili preko veletržnice v Ljubljani.

O b r a z l o ž i t e v:

Projekt izgradnje veletržnice je aktualen že 15 let. Zamisel izvira iz potrebe po ureditvi preskrbe s pokvarljivimi živili, po vzoru nekaterih večjih evropskih mest (Milano, Pariz, Madrid, M??nchen...).Najbližja sodobna veletržnica deluje v Vidmu.

Veletržnica je prostor, kjer se izmenjuje blago na sodoben marketinški način. Deluje načeloma na neprofitni osnovi, zato so praviloma njihovi upravljavci mestne uprave.

Programska zasnova in investicijski načrt sta bila narejena že v letu 1991, ko je mesto odkupilo zemljišče na Rudniku (med avtocesto in Dolenjsko cesto). V letu 1992 se je iskala finančna konstrukcija med mestom in ministrstvom za kmetijstvo in za trgovino, vendar do dogovora ni prišlo, ker ni bilo politične volje, kar velja še danes. V naslednjih letih, še posebej v letu 1997/1998 se je iskala finančna konstrukcija na podjetniški osnovi - to je v povsem napačni smeri - zato tudi ni moglo prinesti rezultatov.

Osnovni namen veletržnic s hitro pokvarljivimi živili je namreč, le-te zagotoviti v optimalni količini, v neoporečni kvaliteti in pod tržnimi cenami. Te pogoje pa je možno doseči le, če tržnica deluje kot javno podjetje pod nadzorom mestne uprave in čim večji udeležbi pridelovalcev in trgovcev.

Drugi, nič manjši namen, pa je zagotoviti pridelovalcem v neposredni ali širši okolici (ljubljanska kotlina oz. cela Slovenija) prodajo pridelkov. Ker gre za več ali manj znane potrebe, torej planirane količine, so cene pridelovalcev ugodnejše (nižje) kot pa pridelava za rizično tržišče.

Z vstopom Slovenije v EU se bo konkurenca pri živilih zelo povečala. Slovenija bo težko konkurirala z žiti, oljaricami, mesom in celo trajnimi mlečnimi proizvodi. Tržna niša se odpira pri pridelavi hitro pokvarljivih svežih živil. Naš kupec bo znal ceniti kvaliteto in ugodnost cene domače pridelave.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj preuči možnost povečane pridelave sadja in zelenjave glede na tržne potrebe, prouči možnost sofinanciranja projekta veletržnice iz evropskih strukturnih skladov in lastnih sredstev in sklene z mestom Ljubljana ter zainteresiranimi pridelovalci dogovor o izvedbi projekta.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovori.