Vprašanje mag. Adolfa Zupana glede oskrbe Novega mesta in širše Dolenjske z električno energijo

Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede oskrbe Novega mesta in širše Dolenjske z električno energijo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi:

Kaj in kdaj bo storila Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za gospodarstvo, da se Novo mesto in širša Dolenjska, kot regija z doseganjem najbolj kakovostnih ekonomskih kazalcev zadnjih dvajsetih let, oskrbi z zanesljivo električno energijo, vsaj na nivoju ostalih regij?

Obrazložitev:

V Mestni občini Novo mesto in v širši dolenjski regiji se prepočasi izvajajo projekti izgradnje novih kapacitet, ki zagotavljajo vse boljšo oskrbo z električno energijo. Na visokonapetostnem nivoju naj omenimo samo izgradnjo razdelilne postaje Hudo 110 kV, ki je nekoliko izboljšala energetsko oskrbo Dolenjske oziroma napetostne razmere na Dolenjskem in zmanjšanje izgub. Pred vključitvijo RTP Krško 400/110 kV so bile napetostne razmere na 100 kV omrežju pogosto na sami spodnji meji sprejemljivosti.

Še vedno pa je Dolenjska na visokonapetostnem nivoju oskrbljena preslabo, ker Slovenija še ni zgradila lastne 440 kV zanke. Manjka daljnovod 2 x 400 kV Ljubljana (Beričevo) - Krško, ki je bil načrtovan že ob izgradnji jugoslovanskega sistema 400 KV daljnovodov Nikola Tesla in je bil zanj rezerviran koridor, saj naj bi bil zgrajen ob zagonu Nuklearne elektrarne Krško. Začetek gradnje se je odlagal do leta 1999, ko je Dolenjska utrpela zelo resen izpad napajanja z električno energijo. Trenutno pa je projekt v fazi zaključnih dogovarjanj o natančni trasi koridorja. Problemi nastopajo okrog Krškega in zlasti okrog Litije. V prej rezervirani trasi je bilo zgrajenih v 125 letih precej objektov, ker ni bila upoštevana rezervacija, zaostrile pa so se tudi okoljevarstvene zahteve. Predviden rok za izgradnjo je konec leta 2006. Ali to še drži? S posebnim angažiranjem Vlade Republike Slovenije v zvezi s prostorsko in okoljevarstveno problematiko pa bi bilo možno daljnovod zgraditi prej.

V zvezi s tem daljnovodom, ki je vsebovan v vseh srednjeročnih (3-letnih) in dolgoročnih (10-letnih) planih Elektra Slovenije, so bile narejene tudi nekatere dolgoročne študije. Študija: ENERGETSKA, EKONOMSKA IN ZANESLJIVOSTNA UTEMELJITEV DALJNOVODA 400 kV BERIČEVO - KRŠKO (Elektroinštitut Milan Vidmar, ref. št. 1398 iz leta 1998) obsega tudi daljše obdobje in v njej je predvidena možnost, da se v sedanji razdelilni postaji Hudo dogradi transformacija 400/110 kV. Ocena vrednosti naložbe je bila cca 6 milijonov EURO-v. V to oceno ni vštet dodatni kos daljnovoda 2 x 400 kV, ki naj bi se zgradil od trase Beričevo - Krško do Trebnjega in nato po (oziroma ob) trasi 100 kV daljnovoda do Hudega. Trasa pa je bila rezervirana v republiškem prostorskem planu istočasno kot trasa Beričevo - Krško. Ta dodatni kos (dodatnih 23 km) 400 kV daljnovoda in transformator 400/110 kV v Hudem pa bi Novo mesto oziroma Dolenjsko še bolj približal evropskemu sistemu 400 kV daljnovodov in s tem omogočil dolenjskim industrijskim kupcem popolnoma prosto izbiro dobaviteljev električne energije, kot jo imajo industrije v najrazvitejših delih Evrope. Posebej moram poudariti, da tega transformatorja v Hudem še ni v desetletnem načrtu razvoja prenosnega sistema Slovenije, ki se novelira vsaki dve leti. Je pa ta transformator predviden v naših dolgoročnih usmeritvah in v prostorskih planih, kjer je rezervirana tudi trasa ter dodatno zemljišče za razširitev postaje na Hudem.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.