Odgovor Ministrstva za obrambo na pobudo državnega svetnika Rastislava Revna za zakonsko ureditev statusa gasilca prostovoljnega gasilskega društva in za spremembo financiranja

Datum: 30. 7. 2009
Prejeto: 6. 8. 2009

Državni svetnik Rastislav Reven je 19. 5. 2009 na Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za finance naslovil pobudo za zakonsko ureditev statusa gasilca prostovoljnega gasilskega društva in za spremembo financiranja. Pobudo je Ministrstvo za obrambo prejelo 25. 5. 2009 od Državnega sveta z dopisom št. 213-01/09-2/2 z dne, 20. 5. 2009. Državni svetnik predlaga, da se zakonsko uredi:

• da refundacije plač zaradi odsotnosti prostovoljnih gasilcev z dela zaradi izobraževanja in sodelovanja na intervencijah krije državni proračun;
• da se poenoti zavarovanje gasilcev za celo državo za primer poškodbe ali bolezni med intervencijo ali izobraževanjem;
• da se gasilcem prizna boniteta ob upokojitvi, ki naj upošteva število dni, ko je gasilec sodeloval v intervencijah;
• da se mikro in malim podjetjem ter samostojnim podjetnikom, ki imajo zaposlenih več kot 30 % prostovoljnih gasilcev, prizna davčna olajšava zaradi izpada poslovne dejavnosti v času odsotnosti gasilca zaradi intervencije.

Ministrstvo za obrambo je zgoraj povzeto pobudo proučilo in nanjo posreduje mnenje potem, ko je Državni zbor Republike Slovenije sredi julija, sprejel tudi Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Uradni list RS, št. 57&09) in ki daje tudi ustrezno izhodišče za nadaljnje urejanje statusa reševalcev.

Status gasilcev tako poklicnih kot prostovoljnih, urejata Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in 95/07 – ZSPJS – H) in Zakon o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB). Dopolnjena sta bila v letu 2005 in v letu 2006. V teh zakonih urejen status prostovoljnih reševalcev, je usklajen z evropskim pravnim redom vključno s področjem delovnih razmerij, pa tudi primerljiv z ureditvami, ki jih poznajo države s podobno zgodovino, tradicijo in izkušnjami pri delovanju prostovoljnega gasilstva kot so Avstrija, Nemčija in Madžarska. Usklajenost te ureditve je dosežena tudi pri usklajevanju davčnega sistema Republike Slovenije z evropskim pravnim redom tako z vidika ureditve dohodnine, davčnih obremenitev kot tudi drugih davčnih instrumentov. Omenjena ureditev z izjemo, če odmislimo pokrajine, ne odstopa bistveno od ureditve lokalne samouprave pri članicah Evropske unije.

Temeljno izhodišče, ki smo ga uveljavljali pri dopolnjevanju zakonodaje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zlasti pa gasilstva v preteklih letih je bilo, da je treba zagotoviti enotnost gasilstva (torej poklicnega in prostovoljnega) in da je gasilstvo v temeljni pristojnosti občine. Zato Zakon o gasilstvu omogoča, da so v obvezno javno lokalno gasilsko službo vključene vse gasilske prostovoljne enote pod določenimi pogoji, med katerimi je tudi ta, da morajo biti povezane preko lokalnih gasilskih zvez v Gasilsko zvezo Slovenije. Na tej podlagi je v opravljanje javne gasilske službe kot splošne reševalne službe vključenih okoli 44.000 operativnih prostovoljnih gasilcev in nekaj čez 600 poklicnih gasilcev. Takšen pristop omogoča zelo dobro teritorialno pokritost celotnega državnega območja z gasilci kot splošnimi reševalci, čeprav jih je zlasti v vzhodnem delu države zelo veliko. Veliko število gasilcev omogoča, da prilagajajo svoje delovanje v gasilskih enotah svojim obveznostim do delodajalcev. Pripravljenost gasilskih enot je tako lahko prožna, kar še dodatno omogoča sistem tihega alarmiranja gasilcev, ki ga zagotavlja država.

S pogodbo med občino in gasilsko enoto, ki jo sopodpisuje tudi pristojna gasilska zveza, se urejajo medsebojne obveznosti, ki se določajo na podlagi odločitve pristojnega občinskega organa kako bo organizirana javna gasilska služba na območju občine. Gre predvsem za obseg in način opravljanja javne gasilske službe, organizacijo in nadzor. Za obseg in način organiziranja javne gasilske službe imamo uveljavljeno kategorizacijo gasilskih enot in tipizacijo njihove opreme z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07). V omenjeni pogodbi morajo biti določena tudi sredstva, ki jih gasilski enoti zagotavlja občina za opravljanje javne gasilske službe, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, zdravstvene preglede gasilcev, zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oziroma za druge pravice iz delovnega razmerja in podobno. Takšna ureditev je skladna tudi z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2), ki v 21. členu našteva lokalne zadeve javnega pomena oziroma izvirne naloge občin, med katerimi je tudi varstvo pred požarom ter naravnimi in drugimi nesrečami ter organiziranje pomoči in reševanja. V dosedanjih pripravah na uveljavitev pokrajin ni bilo predlogov, da bi se te izvirne naloge občin prenašale na pokrajine, še manj na državo. Tudi v zgoraj omenjeni Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 ni nikakršnih izhodišč za drugačno urejanje gasilstva.

Ministrstvo za obrambo zato že do sedaj ni moglo podpreti tistih predlogov in pobud, ki so kakorkoli poskušale odvzemati ali zmanjševati pristojnost občin za organizacijo gasilstva na njihovem območju. S tem v zvezi tudi ni podpiralo tistih predlogov po katerih naj bi država prevzela zagotavljanje sredstev za nekatere ključne naloge gasilstva kot so npr. refundacije plač, ki jih zajema tudi obravnavana pobuda. Če bi država zagotavljala sredstva za refundacije gasilcev za intervencije, ki spadajo v javno gasilsko službo, bi bilo to možno samo preko pogodbenih odnosov. To bi povzročilo vpliv državnih organov na delovanje gasilcev ipd. oziroma na eno od izvirnih pristojnosti občin. Pristojni državni organi bi morali slej ko prej začeti določati kako naj bo organizirano delo gasilcev v posamezni občini, kdaj in pod kakšnimi pogoji naj gredo v intervencijo in podobno, kar so vse pristojnosti občine. Takšni poskusi so bili v sosednji Hrvaški in delno na Madžarskem v preteklem obdobju, vendar so se izkazali kot neustrezni in so vodili le v razpadanje prostovoljnega gasilstva. Temeljni cilj pri nas je zato vključiti v sistem financiranja lokalnih skupnosti merila, ki bodo omogočala tudi stabilno financiranje gasilcev in drugih reševalcev v občinah, upoštevaje tudi ogroženost. Dosedanji poskusi in predlogi s tem v zvezi tudi v Državnem zboru niso dobili ustrezne podpore.

Podobno velja za zavarovanje gasilcev. Gasilske enote so zavarovane pri različnih zavarovalnicah in za različno višino odškodnin. Gasilska zveza Slovenije je opravila več aktivnosti, da bi poenotila in uveljavila enotna merila, vendar pri tem ni imela velikih uspehov. Na eni strani so razlog interesi zavarovalnic, ki želijo ohraniti konkurenčnost, ki bi jo povsem poenoten sistem odpravil, po drugi strani pa so razlog neenake materialne možnosti gasilskih enot. Problem in poti za iskanje rešitev so tudi pri zavarovanju enake kot so opisane zgoraj. Gasilcem je treba zagotoviti predvsem stabilnost sofinanciranja dejavnosti in temeljnih pogojev za delo, med katere spada tudi zavarovanje, ne pa prevzemati izvajanje oziroma izvajalce javne gasilske službe v državno pristojnost.

Predlog, da se priznava boniteta v delovno dobo ob upokojitvi prostovoljnih gasilcev sorazmerno glede na njihovo sodelovanje v intervencijah, je nova in kolikor je znano, je ne uporabljajo v primerljivih ureditvah. Takšne bonitete bi bilo možno uvesti ob reformi pokojninskega sistema, kjer pa bo treba temeljito razmisliti o primernosti posameznih kriterijev kot so npr. dnevi sodelovanja v intervencijah. Predlog bomo ponovno proučili, ko bodo bolj znana izhodišča pokojninske reforme, ki pa so v tem trenutku povsem drugačna kot je širjenje pravic do upokojevanja. S spremembo področne zakonodaje, ki jo v tem primeru predstavljajo zakoni, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in tudi gasilstvo, pa se takšnih vprašanj ne da urejati.

Pobuda, da bi se priznala davčna olajšava zaradi izpada poslovne dejavnosti malim podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki imajo zaposlenih več kot 30 odstotkov prostovoljnih gasilcev, je po naši oceni ena od možnih poti iskanja rešitev, vendar bo treba pobudo še celovito proučiti in oceniti njeno smotrnost, potrebnost in uresničljivost.

Nesporno je, da uvodoma opisana ureditev statusa prostovoljnih gasilcev z evropskim pravnim redom na delovno pravnem in davčnem področju ne zadošča in da je treba iskati ustrezne rešitve za dograditev oziroma dopolnitev obstoječe ureditve. Ministrstvo za obrambo si je prizadevalo, da bi izhodišča za takšna prizadevanja potrdili tudi v Državnem zboru Republike Slovenije, saj so bile doslej pri različnih zakonih, pri katerih se je poskušalo uveljavljati tudi rešitve, ki bi bile pomembne z vidika boljšega statusa prostovoljnih reševalcev, v Državnem zboru zavrnjene in niso dobile podpore. Razlogi za to so bili različni.

V Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, pa so kot eden od temeljnih ciljev določena prizadevanja za ustreznejšo ureditev statusa prostovoljnih reševalcev, predvsem v odnosu do delodajalcev. Poudarjeno je, da se bo v celotnem srednjeročnem obdobju poskušalo stimulirati tiste, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce. Zato bodo ponovno proučene področne zakonodaje z vidika stimuliranja delodajalcev, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce, še posebej na zavarovalniškem, socialnem, davčnem in drugih področjih. Ponovno bodo proučene rešitve, ki jih poznajo primerljive države za stimuliranje prostovoljnega dela z namenom, da se jih uveljavi neposredno tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v okviru ustreznejšega urejanja prostovoljnega dela v naši državi. Druga, z vidika statusa prostovoljcev, prav tako pomembna usmeritev v resoluciji pa je, da se bo nadaljevalo aktivnosti za zagotovitev stabilnega financiranja vseh temeljnih nalog in pogojev za delovanje prostovoljnih reševalcev v občinah (točka 6.3.1 Splošno v oddelku o razvoju sil za zaščito, reševanje in pomoč).

Na zgoraj navedenih izhodiščih bo Ministrstvo za obrambo poskušalo v naslednjih letih predlagati in uveljavljati ustrezne rešitve, katerimi bi postopoma izpopolnili status prostovoljnih reševalcev od gasilcev, gorskih reševalcev pa do drugih, ki delujejo v različnih reševalnih službah. Seveda pri tem pričakujemo tudi podporo Državnega sveta Republike Slovenije.

Dr. Ljubica Jelušič
ministrica