Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah Zakona o tajnih podatkih

Državni svet Republike Slovenije je na 14. izredni seji 23. 12. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji 18. 12. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah Zakona o tajnih podatkih.

Obrazložitev:

V veljavnem sistemu Ministrstva za notranje zadeve obstajata dva organa, in sicer eden v upravnem delu ministrstva, drugi v Policiji. Vlada Republike Slovenije je s Predlogom zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih spremenila obstoječo ureditev. Temeljni cilj zakona je po navedbah Vlade Republike Slovenije kot predlagatelja zakona: racionalizacija in reorganizacija dela na področju izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve. Predlog zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih določa, da Ministrstvo za notranje zadeve prevzame od Policije pristojnosti glede izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov.

Vendar pa ta cilj z Zakonom o spremembah Zakona o tajnih podatkih ne sledi ciljem, ki so bili dejansko uzakonjeni. Pod krinko reorganizacije in racionalizacije služb v Ministrstvu za notranje zadeve se želi vzpostaviti političen nadzor v okviru izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Bistvo tega Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih je, da se prenese odločanje za opravljanje preverjanja za izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz Policije na Ministrstvo za notranje zadeve. Ta sprememba prinaša veliko vsebinsko spremembo, ki kaže tudi na določeno nezaupanje do Policije, ki je neodvisen strokovni organ.

Potrebno je poudariti, da je delo s tajnimi podatki z vidika varnosti državljank in državljanov zelo pomembna zadeva in je pravilno, da s takimi zadevami upravljajo tisti, ki so popolnoma neodvisni in niso politično nikomur podrejeni. V tem primeru s Predlogom Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih pa bo z zbirko podatkov upravljalo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma konkretneje minister oziroma ministrica za notranje zadeve ter njen državni sekretar, ki sta oba politično imenovana. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o tajnih podatkih pomenijo, da bo nad tem delom izdaje dovoljenj za delo s tajnimi podatki tudi nesporno obstajal politični nadzor, pri čemer se bo popolnoma izgubil neodvisen nadzor ter neodvisno delo, pri čemer se bo vse preneslo na organ, ki odloča in ravna izključno politično.

Prav tako je potrebno poudariti, da iz obrazložitve Predloga Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih in priložene primerjalno pravne ureditve tudi ni razvidna utemeljenost predlagane rešitve s prenosom odločanja za opravljanje preverjanja izdaje dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz Policije na Ministrstvo za notranje zadeve. Rešitve, ki jih prinaša Zakon o spremembah Zakona o tajnih podatkih (ZTP-C), EPA 691-V, predstavljajo precejšnjo vsebinsko spremembo, v okviru dajanja dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, in precejšen odstop od ureditve, ki jo poznajo države članice EU.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca.