Odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih

Datum odgovora: 30. maj 2008

Ministrstvo za pravosodje je dne 25. 4. 2008 prejelo dopis Državnega sveta Republike Slovenije, št. 010-01/90-2/37 z dne 23. 4. 2008, naslovljen tudi na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za kulturo, z vprašanji državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih, katere je Državni svet Republike Slovenije na seji podprl in s prošnjo, da ministrstva vprašanja proučijo in nanje odgovorijo v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta v roku 30 dni.

Na Ministrstvu za pravosodje podajamo naslednje odgovore na vprašanja pod točkami 2, 3 in 5, kot je bilo predlagano in v obsegu iz pristojnosti našega ministrstva:

2. Obveščanje javnosti v kazenskih zadevah s strani državnega tožilstva ureja Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-UPB5, Ur. I. RS, št. 94/07), ki v 63. členu določa, da generalni državni tožilec ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec posreduje obvestila o delu državnih tožilcev sredstvom javnega obveščanja s pošiljanjem pisnih sporočil ali sklicevanjem tiskovnih konferenc oziroma na drug primeren način, ki ga določi generalni državni tožilec. Le-ta ali po njegovem pooblastilu vrhovni državni tožilec, generalni sekretar Vrhovnega državnega tožilstva ali vodja državnega tožilstva pa lahko v skladu z določili zakona, ki ureja medije, obvestijo javnost o stanju posamezne zadeve, katero obravnava državno tožilstvo, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. V tem členu je še določeno, da lahko generalni državni tožilec poda izjavo za javnost, v kateri opozori, da določeni podatki ali komentarji, objavljeni v medijih, huje ogrožajo ali kršijo ustavno pravico do domneve nedolžnosti osumljenca v predkazenskem postopku oziroma osebe, ki je obravnavana v tem postopku, samostojnost državnih tožilcev ali delovanje državnih tožilcev na podlagi ustave in zakona. Po 66.d členu tega zakona pa lahko tudi Ministrstvo za pravosodje zahteva od državnih tožilstev podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev, ki jih potrebuje za obveščanje javnosti v zvezi z delom državnega tožilstva. Podrobnejša pravila o obveščanju javnosti so določena v Državnotožilskem redu (Ur. I. RS, št. 109/04-98/07) v členih 15 do 22, kjer je med drugim navedeno, da obveščanje medijev poteka skladno z zgoraj navedenim zakonom in predpisi, ki urejajo medije, dostop do informacij javnega značaja, varstvo osebnih podatkov in tajnost podatkov. Obseg obvestila o stanju posamezne zadeve se določi v skladu z zakonom, glede na naravo zadeve. Generalni državni tožilec ali njegov pooblaščenec obvešča medije na lastno pobudo o pomembnih postopkih v kazenskih zadevah, ki so vzbudile posebno pozornost javnosti ali za katere meni, da mora biti javnost o njih obveščena, pobudo za informacijo o navedenih zadevah pa lahko dajo tudi dopisniki medijev. Državni tožilec lahko samostojno podaja informacije medijem le, če je na javnem procesnem dejanju ali drugih javnih oblikah tožilskega dela opravljal službeno dolžnost. Obvestila o prejetih zadevah pa se praviloma nanašajo le na kratek opis in označbo kaznivega dejanja, ki ga je oseba utemeljeno osumljena in na sporočilo o izvršenih državnotožilskih ukrepih. Samostojno lahko vodje okrožnih državnih tožilstev na zahtevo medijev le-tem posredujejo podatke o tem, ali določeno zadevo obravnavajo in v kakšni fazi je. 0 zadevah, ki so pri državnem tožilstvu v reševanju, se informacije dajejo pisno ali izjemoma v odmevnih zadevah na tiskovnih konferencah le novinarjem, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico ali na drug ustrezen način. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in druge zakonite interese strank in drugih udeležencev v postopku ter da ne škoduje interesom postopka. Pri dajanju obvestil medijem pa je potrebno spoštovati tudi določbe o tajnosti podatkov. Navedene določbe so bile v citirana predpisa v veliki meri uvedene s spremembami in dopolnitvami v letih 2002 in 2006 in po mnenju Ministrstva za pravosodje primerno urejajo obravnavano problematiko, saj določajo pristojne osebe pri državnem tožilstvu, način, pogoje in obseg obveščanja javnosti o posameznih zadevah, pri čemer je potrebno upoštevati tudi vse ostale relevantne predpise, zato Ministrstvo za pravosodje ne predvideva dodatnih sprememb zakonodaje na tem področju iz njegove pristojnosti.

Glede dokumentov s tajno vsebino oz. tajnimi podatki Zakon o državnem tožilstvu v osmem odstavku 12. člena določa, da imajo državni tožilci dostop do tajnih podatkov v skladu s pogoji iz zakona, ki ureja tajne podatke. V 31. členu Državnotožilskega reda pa je določeno, da mora biti vsak tajni podatek oziroma dokument, ki vsebuje tajne podatke, označen na način, ki ga določa zakon in podzakonski predpis, ki ureja tajne podatke, pri čemer tajnost podatkov na državnem tožilstvu in stopnjo tajnosti določi generalni državni tožilec ali od njega pooblaščena oseba, tajni podatki v prejetih dokumentih pa obdržijo isto oznako glede stopnje tajnosti, s katero jih je označil organ pošiljatelj. Pošiljke označene z oznako tajnosti se po tretjem odstavku 111. člena navedenega reda izročijo neodprte vodji državnega tožilstva. 0 zadevah, ki se jih označi s stopnjo tajnosti, pa se skladno s 183. in 184. členom tega reda vodi poseben vpisnik, take zadeve pa morajo biti po 185. a členu v računalniško vodenih vpisnikih ustrezno zavarovane, tako da so dostopne le pooblaščenim osebam oziroma se računalniško vodijo v ločenih zbirnih spisih, ali na podlagi vpisa zbirnega spisa v ločenih knjižnih vpisnikih. Področje varovanja tajnih podatkov je po 32. členu urejeno s splošnim navodilom generalnega državnega tožilca za enotno uporabo zakona o tajnih podatkih in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi. Zakon v državnem tožilstvu v 66.6, 69. in 69.a členu nadalje določa, kdo ima pravico do vpogleda v spise, vpisnike, imenike, evidence in drugo dokumentacijo državnega tožilstva ter pod kakšnimi pogoji, in do prepisa oziroma kopiranja listin, kar podrobneje ureja 24. člen Državnotožilskega reda, ki določa obveznost kratkega uradnega zaznamka v spisu z navedbo osebe, kateri je bil dovoljen vpogled ali preslikava. Pri dovolitvi vpogleda pa se v zvezi s tajnimi podatki seveda upoštevajo tudi prej navedeni predpisi, ki urejajo tajne podatke. Takšna zakonodaja vsekakor omogoča sledljivost posredovanja ali vpogleda v dokumente s tajnimi podatki in preprečuje, da se nepooblaščene osebe seznanijo z njimi. Podrobneje je možno navesti, da državna tožilstva poslujejo s tajnimi dokumenti v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (ZTP-UPB2, Ur. I. RS, št. 50/06), Uredbo o varovanju tajnih podatkov Vlade Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 74/05, v nadaljevanju Uredba), z določili Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-UPB5, Ur. I. RS št. 94/07), Državnotožilskega reda (Ur. I. RS, št. 109/04 - 98/07) in s Splošnim navodilom za enotno uporabo zakona o tajnih podatkih in predpisov sprejetih na njegovi podlagi, ki ga je generalna državna tožilka Republike Slovenije sprejela dne 23.3.2007 (v nadaljevanju Splošno navodilo) in je bilo potrjeno s strani Urada za varovanje tajnih podatkov. Na državnih tožilstvih obdelujejo in hranijo tajne podatke v skladu s III. poglavjem Uredbe oziroma Splošnega navodila. Tudi prenos tajnih podatkov poteka v skladu z določili Uredbe in Splošnega navodila.

3. Odgovora na tako splošno vprašanje Ministrstvo za pravosodje ne more podati, saj je potrebno vsak posamezen primer proučiti v skladu z obstoječo zakonodajo. Državno tožilstvo sklicuje tiskovne konference na podlagi in v skladu z določbami Zakona o državnem tožilstvu in Državnotožilskega reda, pri čemer pa jih sklicuje, sploh v predkazenskem postopku, zelo redko, te konference pa niso škodovale interesom kazenskega postopka ali posegale v tajnost postopka oziroma zasebnost vpletenih oseb.

5. Na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije nimajo podatkov o zadevah, v katerih bi sklicali tiskovno konferenco, kasneje pa ne bi prišlo do uvedbe kazenskega postopka. Na Ministrstvu za pravosodje pa se v zadevah, ki so v reševanju pri državnem tožilstvu in v zvezi z njimi pri ministrstvu ne teče noben postopek, tiskovne konference ne sklicujejo.

 

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
dr. Lovro Šturm
minister