Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:
Državni svet / Seje Državnega sveta / Redne seje / Zapisniki rednih sej DS /


Zapisnik 31. seje Državnega sveta Republike Slovenije

31. seja Državnega sveta je bila v sredo, 10. 11. 2010

Predsednik je pričel 31. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.58.

Opravičil se je:

  • Boris Popovič.

Na sejo so bili vabljeni:

  • dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve (k 3. točki dnevnega reda),
  • dr. Franc Križanič, minister za finance (k 4. točki dnevnega reda),
  • dr. Patrick Vlačič, minister za promet (k 5., 6., 7. in 8. točki dnevnega reda),
  • Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve (k 6. točki dnevnega reda),
  • David Polutnik, generalni direktor Direktorata Republike Slovenije za ceste (k 8. točki dnevnega reda),
  • mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste (k 8. točki dnevnega reda),
  • Stanislav Pavlič, v. d. direktor Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (k 5., 6., 7. in 8. točki dnevnega reda).

Seje so se udeležili:

  • dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve (k 3. točki),
  • Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (k 3. točki),
  • dr. Franc Križanič, minister za finance (k 4. točki),
  • Slavko Tekavčič, sekretar na Ministrstvu za finance (k 4. točki),
  • Marija Arnuš, višja svetovalka na Ministrstvu za finance (k 4. točki),
  • Mojca Ramšak Pešec, generalna direktorica Direktorata za organizacijo in kadre na Ministrstvu za javno upravo (k 4. točki),
  • dr. Patrick Vlačič, minister za promet (k 5., 6., 7. in 8. točki),
  • Ljubo Zajc, generalni direktor Direktorata za promet na Ministrstvu za promet (k 5., 6., 7. in 8. točki),
  • Brigita Miklavc, podsekretarka na Ministrstvu za promet (k 5., 6., 7. in 8. točki),
  • Valerija Jelič, kabinet ministra za promet, Ministrstvo za promet (k 5., 6., 7. in 8. točki),
  • Stanislav Pavlič, v. d. direktor Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (k 5., 6., 7. in 8. točki),
  • mag. Bojan Žlender, v. d. vodja sektorja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (k 5., 6., 7. in 8. točki),
  • Andrej Cvenk, podsekretar na Ministrstvu za promet (k 5. točki),
  • Michael Luckmann, strokovni sodelavec na Ministrstvu za promet (k 5. točki),
  • Helena Wechtersbach, višja svetovalka, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (k 6. točki),
  • Matjaž Keržan višji svetovalec, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (k 6. točki),
  • Boris Černilec, generalni direktor Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport (k 6. točki),
  • Saša Jerele, svetovalka na Ministrstvu za šolstvo in šport (k 6. točki),
  • Damijan Leskovšek, višji svetovalec na Ministrstvu za promet (k 8. točki),
  • Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije, Direkcija Republike Slovenije za ceste (k 8. točki).

 

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 3. 11. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

  1. Odobritev zapisnika 30. redne ter 23. in 24. izredne sejeDržavnega sveta Republike Slovenije
  2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov 
  3. Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) - druga obravnava, EPA 1300 - V
  4. Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIU) - nujni postopek, EPA 1314-V
  5. Predlog zakona o motornih vozilih (ZMV) - druga obravnava, EPA 1250-V
  6. Predlog zakona o voznikih (ZVoz) - druga obravnava, EPA 1249-V
  7. Predlog zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) - druga obravnava, EPA 1248-V
  8. Predlog zakona o cestah (ZCes-1) - druga obravnava, EPA 1247-V

 

Glede na to, da ni bilo predloga umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji

DNEVNI RED:

  1. Odobritev zapisnika 30. redne ter 23. in 24. izredne sejeDržavnega sveta Republike Slovenije
  2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov 
  3. Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) - druga obravnava, EPA 1300 - V
  4. Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIU) - nujni postopek, EPA 1314-V
  5. Predlog zakona o motornih vozilih (ZMV) - druga obravnava, EPA 1250-V
  6. Predlog zakona o voznikih (ZVoz) - druga obravnava, EPA 1249-V
  7. Predlog zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) - druga obravnava, EPA 1248-V
  8. Predlog zakona o cestah (ZCes-1) - druga obravnava, EPA 1247-V

Predlagan dnevni red je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za,  nihče pa ni bil proti).

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 30. redne ter 23. in 24. izredne sejeDržavnega sveta Republike Slovenije

Osnutek zapisnika 30. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 3. 11. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 30. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

Osnutek zapisnika 23. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 3. 11. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 23. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

Osnutek zapisnika 24. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 5. 11. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 24. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

2. točka dnevnega reda:   Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 5. 11. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Petra Vriska v zvezi z enakopravno obravnavo zadrug. Prav tako so  svetniki po elektronski pošti 5. 11. 2010 in na klop prejeli predlog sklepa Državnega sveta.

Peter Vrisk, predlagatelj vprašanj je podal kratko obrazložitev.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji državnega svetnika Petra Vriska glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

 

S K L E P:

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Petra Vriska in predlaga Vlada Republike Slovenije, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Petra Vriska se glasita:

  1. Zakaj se kmetijske in druge zadruge ne morejo prijaviti na poziv, ki ga je Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo objavil za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav septembra 2010 (Uradni list Republike Slovenije, št. 79 z dne 8. 10. 2010, Razglasni del, str. 2604-2605)?
  2. Kaj bo Vlada Republike Slovenije storila za zagotovitev enakopravne obravnave zadrug na področju drugih državnih pomoči, zlasti na področju podpornega okolja za podjetništvo ter reševanja in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah, kjer državne pomoči niso dostopne zadrugam, temveč drugim gospodarskim subjektom, ki z zadrugami konkurirajo na trgu?

Obrazložitev:

  1. Po podatkih AJPES je bilo v začetku leta 2010 v Sloveniji  registriranih 408 zadrug, od teh  26 % na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, 22 % na področju trgovine, 19 % na področju stanovanjskega gospodarstva, nekoliko manjši delež zadrug pa deluje v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, transportu in skladiščenju, zdravstvu in drugih dejavnostih.

    Posamezne kmetijske, gozdarske in druge zadruge ter Zadružna zveza Slovenije so večkrat opozorile na nujnost enakopravne obravnave zadrug v gospodarski politiki, zlasti na področju različnih shem državnih pomoči, zlasti tistih, ki imajo horizontalno naravo in so namenjene vsem podjetjem ne glede na njihovo dejavnost ter niso ozko vezane na kmetijstvo in razvoj podeželja.
  2. Tako je Zadružna zveza Slovenije takoj po poplavah, ki so sredi letošnjega septembra prizadele območje Slovenije in s tem povzročile škodo tudi večjemu številu gospodarskih subjektov, med njimi tudi zadrugam, naslovila na pristojna ministrstva predlog, da se pri odpravljanju posledic poplav zagotovi enakovredna obravnava  zadrug.

    Z velikim presenečenjem so zadruge v Razglasnem delu 97. številke Uradnega lista Republike Slovenije z dne 8. 10. 2010 prebrale prvi javni poziv, ki ga je zaradi ukrepov pomoči po poplavah Javni sklad RS za podjetništvo naslovil na podjetja, ki so utrpela škodo kot posledica poplav septembra 2010. Ta javni razpis namreč predvideva pomoči samo gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, ne pa tudi zadrugam, čeprav so zadruge na nekaterih območjih utrpele enako ali večjo škodo kot drugi gospodarski subjekti.
  3. Državni svet meni, da bi morali ukrepi  zaradi naravnih nesreč obravnavati gospodarske subjekte ne glede na njihovo pravno obliko. Tudi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN, Uradni list RS, št. 75/03, 98/05, 90/07 in 102/07) izrecno določa, da je treba pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti, in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev.
  4. Žal vprašanje enakopravne obravnave zadrug že več let posega tudi na področja drugih državnih pomoči in na nekatera druga področja (na primer dostop zadrug do opravljanja nekaterih dejavnosti).

    V nekaterih  predpisih in drugih aktih, ki urejajo položaj gospodarskih subjektov so namreč kot možni prejemniki državnih pomoči predvidene samo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, medtem ko so zadruge izključene. Po drugi strani pa imajo zadruge  v posameznih dejavnostih – po prihodkih, številu zaposlenih ali višini aktive bistveno večji  gospodarski pomen, kot bi izhajal iz njihovega deleža v skupnem številu vseh delujočih gospodarskih subjektov.

    Zadruge so izključene iz kroga možnih prejemnikov državnih pomoči celo po nekaterih zakonskih predpisih. Takšna zakonska predpisa sta na primer:
    • Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT, Ur. l. RS, št. 44/2007), ki ureja  pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje, do te pomoči pa so upravičene samo gospodarske družbe v težavah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in
    • Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Ur. l. RS, št. 102/2007), ki ureja dodeljevanje sredstev za izvajanje razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja, do pomoči so upravičena podjetja, organizirana kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik.
  5. Ureditev, ki ne zagotavlja enakovrednega položaja zadrugam, negativno vpliva na njihovo konkurenčno sposobnost. Je v nasprotju s političnimi deklaracijami, ki poudarjajo pomen povezovanja kmetov ter kmetijskega in drugega zadružništva pri premagovanju gospodarske krize. Je tudi v nasprotju s Priporočilom št. 93 Mednarodne organizacije dela o spodbujanju zadrug, ki predvideva, naj bi zadruge obravnavali v skladu z notranjim pravom in prakso ter pod pogoji, ki ne bi bili manj ugodni od tistih, ki veljajo za druge oblike podjetij. Omenjeno priporočilo predvideva tudi dodatne spodbujevalne ukrepe za tiste dejavnosti zadrug, ki so usmerjene k specifičnim socialnim ciljem in rezultatom javne politike, kot je na primer spodbujanje zaposlovanja ali razvoj dejavnosti, ki koristijo ogroženim skupinam ali regijam.

    V primerih, ko so zadruge izključene iz kroga subjektov, upravičenih do določene državne pomoči, bi moral imeti zakonodajalec ali drug oblikovalec ukrepa za takšno omejitev pomoči zelo tehtne vsebinske razloge, posebej če je državna pomoč namenjena gospodarskim družbam in celo samostojnim nosilcem dejavnosti kot posameznikom, zadrugam pa ne. Utemeljenih razlogov za razlikovanje zadrug na eni strani od gospodarskih družb in podjetnikov na drugi strani pri dostopu do državnih pomoči ni videti. Državni svet je prepričan, da obstajajo med posameznimi tipi gospodarskih družb večje razlike kot pa med zadrugo in posamezno gospodarsko družbo. Stališče, da zadruge in zadružne zveze lahko rešijo problem z ustanavljanjem hčerinskih družb (ali celo kar s svojim preoblikovanjem v delniške družbe), po mnenju zadrug ni utemeljeno. Vprašljivo je tako z načelnega vidika oziroma z vidika ustavnih pravic same zadruge kot pravne osebe in končno tudi članov, ki so se povezali v zadrugo zaradi skupnega nastopanja na trgu v razmerah konkurence, ki bo z zakonom omejena samo zaradi preverljive javne koristi. Vprašljivo pa se tudi zdi vsebinsko, ker  takšno ukrepanje daje umetno prednost izbiri pravne oblike tudi v primeru, ko je neko podjetniško zamisel mogoče z najnižjimi stroški uresničiti v okviru zadruge, ker razlikovanje med zadrugami in drugimi gospodarskimi subjekti  dejansko umetno omejuje konkurenčno sposobnost zadrug in tudi ni v skladu z načelom čim bolj smotrne porabe javnih sredstev.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.

     
Sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

- - -

Po elektronski pošti 18. 10. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi z odpravo nerazumne in diskriminatorne politike oblikovanja cen elektrike.

 

3. točka dnevnega reda: Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) - druga obravnava, EPA 1300-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 27. 9. 2010 in so ga svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 3. 11. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 3. 11. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo interesne skupine delodajalcev so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 3. 11. 2010 in na klop. Svetniki so na klop prejeli tudi stališče Interesne skupine delojemalcev z amandmajem, stališče Interesne skupine delodajalcev, stališče Interesne skupine lokalnih interesov z amandmajem in stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Svetniki so na klop prejeli tudi amandma državnega svetnika dr. Zoltana Jana.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Ivan Svetnik, minister za delo, družino in socialne zadeve je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za socialno varnost, delo, zdravstvo in invalide Alojz Kovšca je pojasnil stališče komisije.

Vodja Interesne skupine delodajalcev Borut Meh je pojasnil stališče interesne skupine. Prav tako so stališča interesnih skupin pojasnili: vodja Interesne skupine delojemalcev mag. Dušan Semolič, vodja Interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič in vodja Interesne skupine negospodarskih dejavnosti Anton Peršak.

V razpravi so sodelovali: Marijan Klemenc, dr. Andrej Rus, Rastislav Jože Reven, dr. Zoltan Jan, prof. dr. Jože Mencinger, Peter Požun, Cvetko Zupančič, mag. Dušan Semolič, Mihael Jenčič in dr. Janvit Golob.

Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.


Državni svet o amandmaju državnega svetnika dr. Zoltana Jana k predlogu sklepa ni glasoval, ker ga je le-ta umaknil.

 

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

A M A N D M A :

Prvi stavek se spremeni tako, da se glasi:

"Državni svet ne podpira Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju."

Obrazložitev:

Interesna skupina ne podpira predloga zakona, saj meni, da ni doseženega širšega konsenza, kar povzroča veliko nezaupanja, predvsem pa predlagane rešitve ne bodo rešile sedanjih težav pokojninskega sistema.

                                                                                           
Predlagan amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 6 pa jih je bilo proti).

 

Nato je predsednik dal na glasovanje še amandma Interesne skupine delojemalcev k predlogu mnenja:

A M A N D M A :

V tretjem odstavku se besedilo "ob tem poudarja" nadomesti z besedilom "podpira stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije", tako da se tretji odstavek glasi:

"Državni svet podpira stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da je potrebno poleg finančne vzdržnosti pokojninske blagajne proučiti tudi finančno vzdržnost drugih blagajn, saj se bodo posledice podaljševanja delovne dobe, zaposlovanja v skrajšanih oblikah dela za določen čas, zaposlovanja v okviru malega dela, odrazile na drugih blagajnah (zdravstvena, socialni transferji). Sindikati zato opozarjajo, da mora predlagatelj  temeljito proučiti politiko in načine zaposlovanja (mladi so zelo pozno vključeni v plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; za invalide se ne ustvarja novih delovnih mest; določeni prejemki niso podvrženi plačevanju prispevkov; zaposlovanje v okviru malega dela bo povzročilo znatno zmanjšanje višine vplačanih prispevkov itd.) Ocenjujejo, da je potrebno na področju plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno napraviti red in da morajo vsi gospodarski subjekti obvezno vplačevati prispevke za pokojninsko blagajno (kot možnost naj ostane samo obročno odplačevanje). Poudaril je potrebo po vzpostavitvi aktivne politike zaposlovanja za nedoločen delovni čas, po odpiranju novih delovnih mest, po odpiranju ustreznih delovnih mest za izčrpane starejše delavce, po novih delovnih mestih za invalide, po vključevanju nezaposlenih (približno 100.000) v stalne oblike zaposlitve. Po zagotavljanju finančne discipline in večjega pravnega reda na vseh področjih delovanja naše družbe."

 

Predlagan amandma je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 4 pa so bili proti).

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetima amandmajema:


Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne podpira.

Državni svet Republike Slovenije se zaveda, da je potrebno sprejeti Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da se zagotovi dostojne pokojnine in finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Nadalje se je potrebno zavedati, da bi v primeru ohranitve obstoječega pokojninskega sistema, zaradi njegove finančne nevzdržnosti v prihodnjih letih neogibno prišlo do zmanjševanja obsega pravic zavarovancev, kar je z vidika socialne države nesprejemljivo, in do povečevanja prispevkov delodajalcev, kar bi negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlagane spremembe nove pokojninske zakonodaje so tako nujne z vidika zaustavitve padanja pokojnin upokojencev in zagotovitve pokojnin tudi prihodnjim generacijam.

Po desetih letih veljavnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je potrebno natančno proučiti dobre lastnosti leta 2000 reformiranega pokojninskega sistema, slabosti, vzdržnost sistema za javne finance, primernost odmere in višine pokojnin, invalidsko zavarovanje itd., saj so popravki sistema na določenih segmentih nujni.

Državni svet Republike Slovenije podpira stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da je potrebno poleg finančne vzdržnosti pokojninske blagajne proučiti tudi finančno vzdržnost drugih blagajn, saj se bodo posledice podaljševanja delovne dobe, zaposlovanja v skrajšanih oblikah dela za določen čas, zaposlovanja v okviru malega dela, odrazile na drugih blagajnah (zdravstvena, socialni transferji). Sindikati zato opozarjajo, da mora predlagatelj  temeljito proučiti politiko in načine zaposlovanja (mladi so zelo pozno vključeni v plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; za invalide se ne ustvarja novih delovnih mest; določeni prejemki niso podvrženi plačevanju prispevkov; zaposlovanje v okviru malega dela bo povzročilo znatno zmanjšanje višine vplačanih prispevkov itd.). Nadalje ocenjujejo, da je potrebno na področju plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno napraviti red in da morajo vsi gospodarski subjekti obvezno vplačevati prispevke za pokojninsko blagajno (kot možnost naj ostane samo obročno odplačevanje). Poudaril je potrebo po vzpostavitvi aktivne politike zaposlovanja za nedoločen delovni čas, po odpiranju novih delovnih mest, po odpiranju ustreznih delovnih mest za izčrpane starejše delavce, po novih delovnih mestih za invalide, po vključevanju nezaposlenih (približno 100.000) v stalne oblike zaposlitve. Po zagotavljanju finančne discipline in večjega pravnega reda na vseh področjih delovanja naše družbe.

Državni svet ocenjuje, da ni potrebno zaostrovati razprav glede predloga novega pokojninskega zakona in vznemirjati prebivalstvo, saj ne vemo, koliko časa bodo predlagane spremembe zdržale ter da je potrebno razprave omiliti in postopno izvesti načrtovane spremembe. Vlada kot socialni partnerji naj ob tem delujejo modro in v dobro vseh.
Državni svet podpira stališča Obrtno-podjetniške zbornice. Le-ta meni, da je potrebno v času gospodarske, finančne in moralne krize  v Sloveniji zadeve zapeljati na pravo pot. Zbornica ne podpira sprememb pokojninske zakonodaje v delu, ko enormno dviguje osnove za plačilo prispevkov in to za 50 % za samozaposlene ter da širi plačevanje prispevkov od dnevnic, kilometrin in drugih prejemkov, ki predstavljajo kritje dejanskih stroškov poslovanja. Obrtno-podjetniška zbornica je v letošnjem letu z organizacijo mednarodne konference na temo sive ekonomije, ob prisotnosti uglednih strokovnjakov iz tujine, poskušala pomagati Vladi Republike Slovenije in njenim izvršilnim organom pri razkrivanju poslovanja gospodarskih subjektov s sivega trga. Siva ekonomija v Sloveniji obsega približno 27,5 odstotkov BDP, kar pomeni, da država vsako leto izgubi okoli 10 milijard evrov. Obrtno-podjetniška zbornica želi, da se z ostrimi in učinkovitimi ukrepi obseg sive ekonomije zmanjša na minimum. S tem bo pridobilo tako gospodarstvo kot država. Novi prilivi v državni proračun in druge javne blagajne bodo vplivati na nižje obremenitve gospodarstva, tako z davki kakor socialnimi prispevki. Obrtniki in podjetniki so se vedno zavzemali za pravni red na tem področju in se jih zato neupravičeno drži sloves, da so prav oni utajevalci davkov in prispevkov. Največji problem neplačevanja slednjih predstavljajo veliki sistemi, tudi v lasti države, ki so od Vlade Republike Slovenije ob sodelovanju DURS-a dobili dovoljenja za odlog plačil tudi za 5 in več let (Slovenske železnice). Ti veliki sistemi so tudi veliki finančni neplačniki in ob sedanjih pojavih, ko gredo v stečaj ali prisilno poravnavo, potegnejo v veliko nelikvidnost in celo propad manjša podjetja in obrtnike ter podjetnike. Državni svet zato upravičeno pričakuje, da bo Vlada na tem področju v najkrajšem času napravila red.  

Državni svet podpira opozorila Zveze delovnih invalidov Slovenije glede predlaganih rešitev v novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ne vlivajo zaupanja. Od leta 2004 se invalidi intenzivno zavzemajo za aktivno politiko zaposlovanja, vendar ugotavljajo, da jih večina (približno 15.000) ostaja v pasivni evidenci Zavoda za zaposlovanje, s prejemki 248 evrov na mesec in postavlja se vprašanje, kako naj s tem zneskom preživijo. Po novih zakonskih predlogih pa se pripravlja tudi odtujitev njihovega premoženja v primerih, ko bodo zaprosili za socialno  pomoč. Iz Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je izločen institut telesnih okvar in invalidnine. Glede na to, da so zneski invalidnin, ki pripadajo osebam s težjimi telesnimi okvarami, nizki, je nerazumljivo, da želi zakonodajalec prizadeti ravno najbolj ogrožene in nemočne osebe. Telesna okvara je po sedanjem zakonu podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa. Tem osebam bo z izločitvijo telesnih okvar storjena nepopravljiva krivica. Glede na veliko družbeno razslojevanje se invalidi bojijo, da bodo oni največje žrtve pokojninske reforme.

Prav tako Državni svet podpira opozorila Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki opozarjajo na nujnost, da telesne okvare ostanejo v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med drugim je to potrebno tudi zaradi tega, ker mnogi predpisi (zakoni, pravilniki) osnovo za upravičenost do določenih pravic oz. ugodnosti opredeljujejo na stopnji (odstotku) od telesne okvare. Telesna okvara je nekaj povsem drugega kot invalidnost. Tudi Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšanih zmožnosti in zdravja ne izhaja iz invalidnosti, pač pa iz oviranosti, ki je posledica različnih telesnih okvar. Prav tako mora iz pokojninskega zakona izhajati pravica do nadomestila za telesno okvaro in pravica do nadomestila za invalidnost. Enako kot dodatek za pomoč in postrežbo tudi nadomestilo za telesno okvaro in nadomestilo za invalidnost nista in ne moreta biti socialna transferja. Državni svet zato apelira na Vlado, naj invalide obravnava enakopravno z drugimi državljani in naj jih ne poskuša iztisniti iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlado nadalje poziva naj vzpostavi humane medsebojne odnose, vrne naj zaupanje v sistem invalidskega zavarovanja in v ospredje družbe postavi človeške vire in potenciale. 

Državni svet je bil soglasen, da je potrebno modernizacijo pokojninske reforme izvajati razumno, postopno in na osnovi družbenega konsenza s tem, da se pridobljenih pravic zavarovancev ne zmanjšuje. To še zlasti velja za uveljavljene pravice invalidov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerih del je bil brez ekonomske utemeljitve prenešen v okvir socialnih transferjev na področje socialne varnosti. Vlada Republike Slovenije naj vse napore usmeri v vzpostavitev ponovnega medsebojnega zaupanja vseh subjektov družbe. Poišče naj krivce za sedanje težke gospodarske in finančne razmere ter naj jih postavi pred odgovornost. Pokojninsko reformo naj ne pelje s ciljem, da bo všečna Evropi, temveč v cilju pravične družbene porazdelitve finančnih bremen. V času, ko brez družbenega konsenza sprejemamo nove zakone na področju dela in socialnih zavarovanj,  odpiramo in poglabljamo veliko nezaupanje in nezadovoljstvo med  državljani, ki iščejo razrešitve problemov z nastopi na ulici. S to prakso pa bi se moralo  prekiniti. Državni svet zato poudarja, naj Vlada pokojninsko reformo izpelje po posameznih segmentih postopoma in naj pri tem temeljito prouči vsa odprta vprašanja in se do njih opredeli pred sprejemom Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Državnem zboru.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca.

Predlog mnenja skupaj s sprejetima amandmajema je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 6 pa jih je bilo proti).

 

4. točka dnevnega reda:Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIU) - nujni postopek, EPA 1314-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 1. 10. 2010 in so ga svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 3. 11. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 5. 11. 2010 in na klop. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so prejeli s sklicem po elektronski 3. 11. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 5. 11. 2010 in na klop.

Predlog zakona je obravnavala Interesna skupina delojemalcev. Stališče interesne skupine so svetniki prejeli na klop.

Prestavnik predlagateljav dr. Franc Križanič, minister za finance je podal obrazložitev.

Predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je pojasnil stališče komisije.

Vodja interesne skupine delojemalcev mag. Dušan Semolič je pojasnil stališče interesne skupine.

Razpravljal je Branimir Štrukelj.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIU) - nujni postopek

Državni svet podpira Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize.

Vlada Republike Slovenije pojasnjuje nujnost priprave in sprejetja predlaganega zakona z dejstvom, da se prejemki proračuna znatno zmanjšujejo in izdatki povečujejo ter da se ob višjem državnem primanjkljaju povečuje tudi zadolževanje. Vlada za leti 2011 in 2012 predlaga prilagoditev načina določanja obveznosti države tako, da se z uveljavitvijo tega zakona izdatki proračuna za plače, socialne transfere in pokojnine v teh dveh letih ne bodo povečali. Vlada opozarja, da bi morali brez uveljavitve tega zakona v predlaganem proračunu zagotoviti vsaj 450 milijonov evrov, in sicer 100 milijonov za usklajevanje pokojnin, 35 milijonov za socialne transfere, 12 milijonov za subvencioniranje cene vrtcev in 303 milijone iz naslova plač in dodatkov javnih uslužbencev.

Državni svet se strinja, da zaostrene makroekonomske in javnofinančne razmere zahtevajo zmanjšanje javnofinančnih odhodkov. Izraža pa pomislek o smiselnosti tovrstnega ukrepanja, saj bodo pravice, ki izhajajo iz zakona in urejajo odpravo plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah iztožljive po sodni poti ter bo neizplačan del plač verjetno potrebno plačati skupno z obrestmi.

Državni svet ugotavlja, da ob doseženi manjši rasti BDP v tem letu ter zaradi tega tudi temu primernem obsegu javnofinančnih prihodkov, Vlada doslej ni povsem ustrezno prilagajala proračunskih izdatkov, saj je s proračunom in njegovim rebalansom še naprej vztrajala pri ne dovolj učinkovitem financiranju protikriznih ukrepov, prav tako pa odhodkovne strani proračuna ni poskušala razbremeniti vse večjih izdatkov za plače in socialne transferje, čeprav je stanje naraščajočega proračunskega primanjkljaja zahtevalo razmislek o temeljitejših strukturnih spremembah.  Že pred časom je postalo jasno, da pridobljene pravice ne bo mogoče zagotavljati in financirati v nedogled, ampak bo potrebno doseči družbeni konsenz o še sprejemljivi meji pravic, ki jo je družba pripravljena zagotavljati in sposobna financirati.

Državni svet opozarja na nujnost dosledne javnofinančne konsolidacije in prilagajanja odhodkovne strani javnih financ zaostrenim gospodarskim razmeram, kot je to sicer Vlada načrtovala v svojem programu stabilnosti iz začetka letošnjega leta in v katerem je napovedala odpravo presežnega primanjkljaja, ki naj bi se s 5,1 % BDP v letu 2010 zmanjšal na 1,4 % BDP v letu 2013. Po mnenju Državnega sveta je uresničitev dinamike javnofinančne konsolidacije, kot jo je napovedala Vlada, pogojena z izvedbo učinkovitih reform na odhodkovni strani javnih financ, kar pa seveda obravnavani Predlog zakona sam po sebi kot kratkoročni ukrep ne zagotavlja. Zastavlja se vprašanje, ali je pripravljenost države in sposobnost njenega aparata dovolj velika, da se izvedejo tiste reforme, predvsem na odhodkovni strani, ki bi pomembneje prispevale k javnofinančni konsolidaciji. Potrebni bodo sistemski ukrepi za racionalizacijo javne uprave, ki bi zagotavljali dolgoročne rezultate. Podlago za spremembo plačnega sistema bi morali doseči z optimiziranjem delovnih procesov, s kadrovskim krčenjem v primerih, kjer je ugotovljena predimenzioniranost javnega sektorja ter s stimulativno razdelitvijo sredstev najuspešnejšim, kar bi prispevalo k večji stopnji učinkovitosti javnega sektorja. Nujno je pristopiti k pozitivni kadrovski selekciji, z nagrajevanjem kvalitetnejših in odpuščanjem oz. prekvalifikacijo odvečnih delavcev.

Državni svet podpira ukrepe, ki bodo plače, pokojnine in socialne transfere ohranjali v sedanjem obsegu, saj se med drugim s povečevanjem predvsem mase plač v javnem sektorju ter s prenosom prek indeksacije tudi socialnih transferjev in pokojnin poslabšuje mednarodna konkurenčnost Slovenije. Zastavlja pa se vprašanje, ali so predlagane zakonske omejitve dovolj za potrebno fiskalno uravnoteženje, posebno glede na stanje, ko je sposobnost ustvarjanja javnofinančnih prihodkov omejena. Zato bi bili ukrepi, ki bi zagotavljali učinkovitejši davčni sistem ter zajemanje prispevkov za vse zaposlene na pravičnejši osnovi, nujni.  Vlada bi se morala lotiti tudi problema prevelikega obsega sive ekonomije, ki predstavlja močno nelojalno konkurenco, zato bi jo bilo potrebno z ukrepi, ki bi vodili k njeni legalizaciji preprečevati, kar bi seveda prispevalo tudi k večjemu davčnemu izplenu.

Vlada s Predlogom zakona omejuje tudi rast sredstev, ki v skladu z Zakonom o financiranju občin pripadajo občinskim proračunom. Državni svet se strinja s protestom obeh reprezentativnih združenj občin in številnih občin in ne podpira določbe 11. člena Predloga zakona, da se v letih 2011 in 2012, ne glede na določbe Zakona o financiranju občin, ohrani obseg sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij v občinah na ravni letošnjega leta, to je 4 % skupne primerne porabe občin. Državni svet poudarja, da ta sredstva pomenijo pogoj za pridobivanje evropskih sredstev za investicije v lokalno infrastrukturo. Z ohranjanjem deleža sofinanciranja občinskih investicij na ravni iz leta 2010 v naslednjih dveh letih bi samo še bolj upočasnili investicijski ciklus, saj se zmanjšujejo drugi prihodki, obenem pa se bodo zaradi omejevanja socialnih transferov in večje socialne stiske ljudi občinski proračuni še bolj obremenili. Državni svet opozarja, da bi morali najprej poseči v tekoče odhodke in šele kot zadnji možni ukrep posegati v investicijske prihodke, ki trenutno upadajo in imajo multiplikativne učinke na gospodarstvo.  Državni svet zato predlaga, da se 11. člen črta.

Državni svet opozarja na vsebino 8. člena Predloga zakona, ki v prvem odstavku določa višino dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, v drugem odstavku pa za javne uslužbence, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju. Državni svet ugotavlja, da se podaljšuje ukrep omejenega izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega dela, ki velja za obdobje do konca decembra 2010. V primeru javnih uslužbencev je višina dela plače za plačilo delovne uspešnosti največ 20 % oziroma 30 % osnovne plače, v primeru direktorjev javnih zavodov pa največ v višini 10 % njihove osnovne plače. Takšni ukrepi na področju plačne politike v javnem sektorju znatno posegajo v plačna razmerja. Državnemu svetu se postavlja vprašanje, ali bodo kadri ob takšnih plačnih nesorazmerjih sploh še zainteresirani za vodstvene funkcije. 

Vsebina nekaterih predlaganih ukrepov (varčevanje pri socialnih transferjih, pokojninah) po mnenju Državnega sveta povzroča dodatna nesoglasja in razslojevanje zaradi neenakomernega finančnega obremenjevanja različnih socialnih slojev, glede na predlagane določbe o plačah javnih uslužbencih pa pomeni tudi enostranski poseg Vlade v dialog s socialnimi partnerji. 

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Stojan Binder.

 

Predlog mnenja NI bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 14 pa jih je bilo proti).

 

5. točka dnevnega reda:Predlog zakona o motornih vozilih (ZMV) - druga obravnava, EPA 1250-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 2. 9. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Patrick Vlačič, minister za promet je podal obrazložitev.

V razpravi so sodelovali: Cvetko Zupančič, Rastislav Jože Reven, Mihael Jenčič in Darko Fras.

Na dileme iz razprave je odgovoril Michael Luckmann, strokovni sodelavec na Ministrstvu za promet.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o motornih vozilih (ZMV) - druga obravnava  

Državni svet podpira Predlog zakona o motornih vozilih, ki ureja celoten življenjski ciklus motornega vozila od njegove odobritve, izdaje dokumentov in registracije, periodičnega pregledovanja tehničnega stanja vozila, do njegove deregistracije.

Državni svet pozitivno ocenjuje ponovno uvedbo obvezne odjave vozila pri vsaki spremembi lastništva registriranega vozila ob istočasnem vpisu novega lastnika v evidenco, saj se s tem prejšnji lastnik vozila razreši negotovosti, povezane z ravnanjem kupca, ki se v mnogih primerih sploh ni vpisal v evidenco in javil spremembe lastništva.

V zvezi z določbo 35. člena, po kateri se ohranja vezanost registrske tablice na vozilo, Državni svet opozarja na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča, ki jo je podprl na 6. seji 23. 4. 2008, da bi bile oznake na registrskih tablicah motornih vozil skladne s stalnim bivališčem lastnika in registrskim območjem oziroma vezane na lastnika vozila. Čeprav je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo pobudo in to tudi obrazložilo v odgovoru z dne 23. 5. 2008, Državni svet ocenjuje, da je s preventivno varnostnega vidika vezanost registrske tablice na lastnika vozila bolj primerna.

Državni svet podpira vsebino 46. člena, da se izvaja nadzor traktorjev tudi zunaj cestnega prometa, saj se veliko nesreč s smrtnim izidom zgodi prav zunaj cestnega prometa pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del.

Državni svet podpira pripombe Avto moto zveze Slovenije k 84. členu Predloga zakona (veljavnost pooblastil) in pričakuje, da jih bo predlagatelj zaradi večje jasnosti tudi upošteval.

Državni svet predlaga, da se v nadaljnji obravnavi pripombe GZS, Združenja za promet, ponovno preučijo, še posebej opozarja na pripombo k 50. členu glede frekvence tehničnih pregledov za osebna vozila. S Predlogom zakona se ohranja sedanja ureditev, po kateri se za osebna vozila ("druga vozila") izvede prvi tehnični pregled štiri leta po prvi registraciji. Iz obrazložitve Predloga zakona pa izhaja, da je bilo mnenje večine v strokovni delovni skupini, ki svetuje ministru za promet pri pripravi tega zakona, da bi bilo treba vrniti rok za izvedbo prvega tehničnega pregleda s štirih nazaj na tri leta, kot je bilo to pred spremembo Zakona o varnosti cestnega prometa v letu 2006. To stališče je tudi v skladu s priporočilom mednarodne organizacije za tehnične pregleda in je poudarjeno tudi v rezultatih projekta AUTOFORE, ki je bil izveden v sodelovanju EU in mednarodne organizacije za tehnične preglede. Ob tem Državni svet opozarja na navedbe pripravljavca zakona, ki se je odločil, da "mnenja zaenkrat ne upošteva, ker je bila odločitev o podaljšanju roka sprejeta šele pred kratkim na podlagi obsežne strokovne in politične debate". Taka odločitev je po mnenju Državnega sveta v nasprotju s ciljem zakona, to je zagotavljanje višjih standardov varnosti vozil v Sloveniji in njihovega vpliva na okolje.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

 

6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o voznikih (Zvoz) - druga obravnava, EPA 1249-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 1. 9. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Na klop so svetniki prejeli stališče Interesne lokalnih interesov z amandmajem k predlogu mnenja.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Patrick Vlačič, minister za promet je podal obrazložitev.

Predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče komisije.

V razpravi so sodelovali: prof. dr. Jože Mencinger, Branimir Štrukelj, dr. Zoltan Jan.

Na dileme iz razprave je odgovoril Boris Černilec, generalni direktor Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport.

Na pojasnila se je odzval Darko Fras.

 

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

A M A N D M A :

Na koncu predloga mnenja Državnega sveta se doda naslednje besedilo:

"Državni svet opozarja na 30. člen Predloga zakona, ki določa pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov. V 3. točki četrtega odstavka je določeno, da je lahko predavatelj cestnoprometnih predpisov tudi oseba, ki je predavala pred 1. 5. 1998, v prehodni določbi 96. člena pa je v 2. točki določeno, da morajo vse osebe, ki predavajo cestnoprometne predpise, pridobiti ustrezno izobrazbo sedme stopnje do 1. januarja 2018. Po mnenju Državnega sveta je ta predlog ustavno sporen. Osebe, ki so bile učitelji vožnje pred 1. 5. 1998, so takrat imele dovoljenje tudi za predavatelje cestnoprometnih predpisov in zato mora po mnenju Državnega sveta ta pravica ostati. Državni svet ob tem opozarja, da v osnutku zakona, ki je bil v javni obravnavi, te prehodne določbe ni bilo in je bila umeščena naknadno.

30. člen Predloga zakona tudi določa, da lahko učijo praktični del vozniškega izpita osebe, ki imajo na dan 1. oktobra 2012 več kot deset let dovoljenje za učitelja vožnje (3. točka petega odstavka). V prehodni določbi 96. člena pa je določeno, da morajo vsi ostali v prehodnem obdobju do 1. januarja 2018 pridobiti šesto stopnjo. Tudi ta predlog je po mnenju Državnega sveta ustavno sporen. Tistim osebam, ki so imele že pred tem datumom dovoljenje za poučevanje praktičnega dela vozniškega izpita, bi morala pravica izvajanja praktičnega dela vozniškega izpita ostati. Ta predlog je sporen tudi z vidika predloga, ki določa, da članom izpitnih komisij, ki ne izpolnjujejo pogojev po novem predlogu zakona,  pravica do ocenjevanja ostaja brez drugih pogojev.
Državni svet opozarja tudi na 5. točko 35. člena, ki določa, da dovoljene za učitelja vožnje določene kategorije lahko pridobi oseba, ki v evidenci kazenskih točk nima vpisanih več kot pet kazenskih točk. Ta rešitev bi bila primerna, če bi ta pogoj veljal za vse tiste, ki delajo na področju prometa (policisti, prometni inšpektorji, izpitne komisije, carina, itd.) in so prav tako zadolženi za varnost cestnega prometa kot učitelji vožnje."

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

 

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o voznikih (ZVoz) - druga obravnava  

Državni svet podpira Predlog zakona o voznikih, ki se osredotoča na pravila in

pogoje za udeležbo voznikov v cestnem prometu in usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil s ciljem povečanja varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanja prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.

Državni svet podpira pripombo Skupnosti občin Slovenije k 5. členu Predloga zakona, saj se ne strinja s prenosom vsebine prometne vzgoje na civilno družbo. Izvajanje vsebine prometne vzgoje za varno udeležbo v cestnem prometu v okviru civilne družbe ne moremo enačiti z vzgajanjem in usposabljanjem mladih v okviru vzgojno izobraževalnih ustanov. Po mnenju Državnega sveta mora biti prometna vzgoja sistemsko vključena v osnovnošolske in srednješolske izobraževalne programe, pri čemer niti ni pomembno, ali gre za samostojne učne predmete ali se prometne vsebine vključujejo v druge predmete. Poleg tega že Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 - 2011 določa vključitev prometne vzgoje v kurikularne izobraževalne vsebine na osnovnih in srednjih šolah. Vzgoja in preventiva najmlajših, ki je najbolj ranljiva kategorija udeležencev v cestnem prometu, je tako pomembna, da je skrajni čas, da nekaj naredimo in presežemo sedanjo prakso vzgajanja osnovnošolcev preko prometnega krožka, kolesarskega izpita in še kakšne akcije preko sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.  Državni svet se strinja s Skupnostjo občin Slovenije, da bi ohranitev vsebine 5. člena Predloga zakona povzročila konec organiziranega usposabljanja otrok in mladostnikov s področja prometne vzgoje, posledično pa bo slabša prometna varnost otrok in mladostnikov. Državni svet pričakuje, da bo Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravilo analizo, ki bo pokazala, na kakšen način se prometne vsebine izvajajo v izobraževanih programih.

Državni svet na podlagi navedenega predlaga, da se 5. člen spremeni tako, da se glasi:

"Vzgoja in izobraževanje za varno udeležbo v cestnem prometu se zagotavlja v programih predšolske vzgoje ter programih osnovnošolskega in srednješolskega programa. Podrobnejša merila določi minister, pristojen za šolstvo, s pravilnikom. "

Državni svet podpira tudi pripombo Skupnosti občin Slovenije k 6. členu Predloga zakona, da je svet za preventivo in vzgojo v cestnem programu posvetovalni organ župana, ki je kot neposredno izvoljen občinski organ običajno odgovoren za izvajanje programov za varnost v prometu. Državni svet se je seznanil, da je pripravljavec zakona upošteval stališče Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da Zakon o lokalni samoupravi ne pozna posvetovalnega telesa župana in bi to pomenilo degradiranje občinskega sveta, ki kot najvišji organ občine sprejema pomembne odločitve pri oblikovanju politike varnosti v cestnem prometu in da sedanji svet za preventivo in vzgojo v cestnem programu omogoča neposreden vpliv na odločitve občinskega sveta. V zvezi z navedenim stališčem Državni svet opozarja, da se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ustanavlja na podlagi tega zakona in ne Zakona o lokalni samoupravi, predvsem pa je najbolj pomembno, kdo prevzame odgovornost za izvajanje programov v cestnem prometu. 

Peti odstavek 6. člena Predloga zakona določa, da se sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni zagotovijo s proračuni lokalnih skupnosti in drugih sredstev. Državni svet se pridružuje stališču Skupnosti občin Slovenije, da ta določba pomeni večjo finančno obremenitev občin za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu in tudi delno povečanje obsega teh nalog, kar pa se skozi pogajanja o primerni porabi ne odraža. Državnemu svetu se tudi postavlja vprašanje, katera "druga sredstva" bodo predstavljala vire financiranje teh nalog. Ob tem se je Državni svet seznanil, da je predlagatelj leta 2007, v okviru priprave ene od sprememb Zakona o varnosti v cestnem prometu, predlagal, da bi bila polovica sredstev iz naslova glob, ki jih poberejo občinski redarji, namenjena povečanju prometne varnosti v lokalni skupnosti, vendar tega predloga Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Ministrstvo za finance nista podprla, ker naj bi bila vsa sredstva iz naslova glob sredstva integralnega proračuna. S temi sredstvi bi lahko povečali prometno varnost v občinah, delno tudi za delovanje svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 

Kandidati za voznike motornih vozil se v večjih krajih usposabljajo pod težjimi pogoji kot v manjših krajih, kjer npr. nimajo semaforiziranih križišč, krožnih krožišč ali avtoceste, posledično pa so vozniki motornih vozil različno usposobljeni. Državni svet zaradi tega podpira prizadevanja predlagatelja, da imajo vsi kandidati za voznike motornih vozil enake pogoje usposabljanja in izobraževanja za pridobitev vozniškega izpita, kar naj bi se zgodilo tudi preko reorganizacije izpitnih centov. Državni svet se strinja, da se bodo inštruktorji v šolah vožnje lahko posvetili sami vožnji in manj prometnim pravilom (stvar preizkusa teoretičnega znanja) takrat, ko bo pridobljeno teoretično znanje na visoki ravni.

Državni svet opozarja na 30. člen Predloga zakona, ki določa pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov. V 3. točki četrtega odstavka je določeno, da je lahko predavatelj cestnoprometnih predpisov tudi oseba, ki je predavala pred 1. 5. 1998, v prehodni določbi 96. člena pa je v 2. točki določeno, da morajo vse osebe, ki predavajo cestnoprometne predpise, pridobiti ustrezno izobrazbo sedme stopnje do 1. januarja 2018. Po mnenju Državnega sveta je ta predlog ustavno sporen. Osebe, ki so bile učitelji vožnje pred 1. 5. 1998, so takrat imele dovoljenje tudi za predavatelje cestnoprometnih predpisov in zato mora po mnenju Državnega sveta ta pravica ostati. Državni svet ob tem opozarja, da v osnutku zakona, ki je bil v javni obravnavi, te prehodne določbe ni bilo in je bila umeščena naknadno.

30. člen Predloga zakona tudi določa, da lahko učijo praktični del vozniškega izpita osebe, ki imajo na dan 1. oktobra 2012 več kot deset let dovoljenje za učitelja vožnje (3. točka petega odstavka). V prehodni določbi 96. člena pa je določeno, da morajo vsi ostali v prehodnem obdobju do 1. januarja 2018 pridobiti šesto stopnjo. Tudi ta predlog je po mnenju Državnega sveta ustavno sporen. Tistim osebam, ki so imele že pred tem datumom dovoljenje za poučevanje praktičnega dela vozniškega izpita, bi morala pravica izvajanja praktičnega dela vozniškega izpita ostati, ker gre za poseg v pridobljene pravice učiteljev vožnje.

Državni svet opozarja tudi na 5. točko 35. člena, ki določa, da dovoljene za učitelja vožnje določene kategorije lahko pridobi oseba, ki v evidenci kazenskih točk nima vpisanih več kot pet kazenskih točk. Ta rešitev bi bila primerna, če bi ta pogoj veljal za vse tiste, ki delajo na področju prometa (policisti, prometni inšpektorji, izpitne komisije, carina, itd.) in so prav tako zadolženi za varnost cestnega prometa kot učitelji vožnje.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlog mnenja skupaj s sprejetim amandmajem je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 4 pa so bili proti).

 

7. točka dnevnega reda: Predlog zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) - druga obravnava, EPA 1248-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 1. 9. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Na klop so svetniki prejeli stališče Interesne skupine lokalnih interesov z amandmajem k predlogu mnenja.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Patrick Vlačič, minister za promet je podal obrazložitev.

Predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče komisije.

Vodja interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič je pojasnil stališče interesne skupine.

V razpravi so sodelovali: Rastislav Jože Reven, Jernej Verbič, Cvetko Zupančič.

Na dileme iz razprave sta odgovorila Ljubo Zajc, generalni direktor Direktorata za promet na Ministrstvu za promet in mag. Bojan Žlender iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Na pojasnila sta se odzvala Marijan Klemenc in Vincenc Otoničar.

 

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

A M A N D M A :

Predlog mnenja Državnega sveta se spremeni tako, da se glasi:

" Državni svet ne podpira Predloga zakona.

Državni svet opozarja, da predlagatelj strožjega sankcioniranja ni utemeljil z analizo, ki kaže na vzročno povezavo med višino globe in številom (najhujših) prekrškov zoper varnost cestnega prometa. Državni svet ocenjuje, da bi kazalo višino globe določiti tudi glede na objektivno okoliščino, v kateri je storjen prekršek (npr. pomanjkanje parkirnih mest v primeru nepravilnega parkiranja), in premoženjsko stanje storilcev prekrškov. Na podlagi prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih Državni svet ugotavlja, da so predpisane globe za istovrstne prekrške v prikazanih državah (npr. Italija, Francija, Nemčija, Avstrija) nižje kot jih predvideva Predlog zakona. Državni svet poziva predlagatelja, da še pred odločanjem o zakonu v Državnem zboru predloži analizo, ki bo jasno pokazala, kako višina globe vpliva na spoštovanje cestnoprometnih predpisov. 

Državni svet meni, da samo z ukrepom strožjega sankcioniranja storilcev prekrškov ne bomo povečali varnosti v cestnem prometu, ampak bomo to dosegli ob istočasnem izvajanju ukrepa vzgoje in izobraževanja mladih udeležencev v cestnem prometu, kar namerava predlagatelj prepustiti civilni družbi, ter z izboljšanjem kakovosti cestne infrastrukture in prometne opreme, za kar pa je vedno manj sredstev."

Predlagan amandma NI bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 11 jih je glasovalo za, 11 pa jih je bilo proti).

 

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) - druga obravnava  

Državni svet podpira Predlog zakona in novosti glede na veljavno ureditev, ki so usmerjene v povečanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Državni svet podpira določitev sankcij za prekrške glede na njihovo težo, kar pomeni, da se predpisujejo strožje sankcije za voznike, ki storijo najhujše prekrške zoper varnost cestnega prometa, obenem pa nižje sankcije za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa.

Državni svet podpira zvišanje glob za najhujše prekrške, vendar opozarja, da predlagatelj strožjega sankcioniranja ni utemeljil z analizo, ki kaže na vzročno povezavo med višino globe in številom (najhujših) prekrškov zoper varnost cestnega prometa. Državni svet ocenjuje, da bi kazalo višino globe določiti tudi glede na objektivno okoliščino, v kateri je storjen prekršek (npr. pomanjkanje parkirnih mest v primeru nepravilnega parkiranja), in premoženjsko stanje storilcev prekrškov. Na podlagi prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih Državni svet ugotavlja, da so predpisane globe za istovrstne prekrške v prikazanih državah (npr. Italija, Francija, Nemčija, Avstrija) nižje kot jih predvideva Predlog zakona. Državni svet poziva predlagatelja, da še pred odločanjem o zakonu v Državnem zboru predloži analizo, ki bo jasno pokazala, kako višina globe vpliva na spoštovanje cestnoprometnih predpisov. 

Državni svet meni, da samo z ukrepom strožjega sankcioniranja storilcev prekrškov ne bomo povečali varnosti v cestnem prometu, ampak bomo to dosegli ob istočasnem izvajanju ukrepa vzgoje in izobraževanja mladih udeležencev v cestnem prometu, kar namerava predlagatelj prepustiti civilni družbi, ter z izboljšanjem kakovosti cestne infrastrukture in prometne opreme, za kar pa je vedno manj sredstev.

Državni svet tudi meni, da povratniki, ki dnevno ogrožajo varnost v cestnem prometu in ne plačujejo kazni, niso dovolj sankcionirani. Zakon bi moral za tovrstne storilce določiti strožje kazni (npr. pridržanje ali pripor, dokler kazen ni plačana).
Državni svet podpira natančno opredelitev pristojnosti občinskega redarstva v 15. členu Predloga zakona, s čimer se preprečuje različno tolmačenje obsega njihovih nalog.

Državni svet podpira namero predlagatelja, da bo v nadaljnji obravnavi z amandmajem k 17. in 34. členu ohranil veljavno ureditev, po kateri je uporaba kolesarskih zaščitnih čelad obvezna za otroke, ne pa tudi za odrasle.

Državni svet opozarja na pripombo Višjega sodišča v Ljubljani, Oddelka za prekrške, ki se ne strinja s črtanjem določbe o povzročitvi prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška. Udeleženec cestnega prometa bo tako v primeru povzročitve prometne nesreče I. (povzročena materialna škoda) ali II. (povzročene lahke telesne poškodbe) kategorije kaznovan le za temeljni prekršek (npr. neprilagojena hitrost, rdeča luč, nepravilna smer vožnje, itd), kar pomeni, da se za navedene prometne nesreče vzročna zveza med kršitvijo in nastalo posledico ne bo ugotavljala, ampak se bo ugotavljalo samo, ali je kršitelj storil dejanje, ki je določeno kot prekršek, ali ne.  Poleg utemeljitve Višjega sodišča v sodišča v Ljubljani, Oddelka za prekrške, ki predlaga dopolnitev zakona z novim 112. členom, Državni svet opozarja, da se s črtanjem povzročitve prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška zmanjšuje pravna varnost oškodovancev, saj bodo morali za povrnitev škode iz naslova zavarovalne police v civilnopravnem postopku dokazovati vzročno zvezo med prometno nesrečo, ki jo je povzročil drug voznik, in nastalo škodo (materialna škoda ali lahka telesna poškodba).  V veljavni ureditvi je v interesu povzročitelja prometne nesreče, da se dogovori z oškodovanim voznikom, sedaj pa to ne bo več v njegovem interesu.  Ne glede na to, da po besedah predlagatelja stroški za tovrstne prekrške lahko presegajo stroške za najhujše prekrške, Državni svet poudarja, da odločitve o tem vprašanju ne moremo prepustiti zavarovalnicam, ampak mora zakon dati pravno podlago za uveljavitev pravic voznikov, ki so oškodovani v prometni nesreči. Zato Državni svet predlaga ponovno preučitev predloga, da se ohrani veljavna ureditev, po kateri je povzročitev prometne nesreče kvalificirana oblika prekrška.  

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlog mnenja je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 8 pa jih je bilo proti).

 

8. točka dnevnega reda: Predlog zakona o cestah (ZCes-1) - druga obravnava, EPA 1247-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ z dne 1. 9. 2010.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 9. 11. 2010 in na klop.

Na klop so svetniki prejeli stališče Interesne skupine lokalnih interesov z amandmajem k predlogu mnenja.

Predstavnik predlagateljev zakona dr. Patrick Vlačič, minister za promet je podal obrazložitev.

Predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras je pojasnil stališče komisije.

Razpravljal je Rastislav Jože Reven.

Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Patrick Vlačič, minister za promet.

 

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Interesne skupine lokalnih interesov k predlogu mnenja:

A M A N D M A :

Prvi stavek predloga mnenja Državnega sveta se spremeni tako, da se glasi:

"Državni svet ne podpira Predloga zakona o cestah."

Predlagan amandma NI bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 6 jih je glasovalo za, 11 pa jih je bilo proti).

 

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji 10. 11. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o cestah (ZCes-1) - druga obravnava  

Državni svet podpira Predlog zakona o cestah.

Državni svet ocenjuje, da se pri načrtovanju, gradnji in upravljanju cest že danes upoštevajo zelo visoki varnostno tehnični standardi, določeni s podzakonskimi akti, na drugi strani pa je stanje državnih in tudi lokalnih cest slabo. Po mnenju Državnega sveta bi se lahko pri projektiranju in gradnji cest znižali tehnične standarde, vendar ne na račun varnosti.

V Sloveniji se soočamo z neurejenimi razmerami na področju odmere državnih in občinskih cest, še večji problem predstavljajo lastninska razmerja oziroma neurejenost zemljiškoknjižnih razmer. Za ureditev premoženjsko-pravnih razmerij in postopke določanja in označevanja meje javnih cest potrebujemo dodatna finančna sredstva v proračunu države in občin, pri čemer zakon ne rešuje teh starih bremen. Državni svet podpira rešitev, da daje zakon pravno podlago za ustanovitev služnosti na javni cesti, ki jo lahko v skrajnem primeru država oziroma občina tudi enostransko uveljavi, vendar ta možnost zahteva dodatna finančna sredstva (po civilno - pravnih predpisih).

Državni svet ugotavlja, da 5. člen Predloga zakona določa prepoved oranja na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto, medtem ko saditev poljščin v določeni razdalji od roba ceste izrecno ni prepovedana, ampak zakon določa možnost ustanovitve stvarne služnosti v javno korist, s katero lahko trajno ali začasno omejimo npr. saditev poljščin na poljih ob cestah, če zmanjšujejo vidljivost ceste, kar pa je povezano s stroški za plačilo služnosti.

V zvezi z ohranitvijo veljavne ureditve v 46. členu Predloga zakona, po kateri se lahko za organiziranje in vodenje gradnje ter vzdrževanja določenih državnih cest in upravljanje teh cest    ustanovi  posebna gospodarska družba pod pogoji in na način, kot to določi poseben zakon, Državni svet opozarja na trenutno nepreglednost institucij na tem področju (npr. Direkcija RS za ceste, koncesionarji, upravljavci, DDC svetovanje inženiring, d.o.o., številne komisije). Po mnenju Državnega sveta je nujna reorganizacija opravljanja strokovnih nalog in izvajanja gradnje ter upravljanja državnih cest, še posebej v odnosu do veljavnega državnega proračuna oziroma njegovega (drugega) rebalansa, ki je praktično okrnil vse načrtovane programe gradnje, obnove in vzdrževanja državnih cest. Vsebina 46. člena Predloga zakona daje pravno podlago za morebitno reorganizacijo Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki se kot organ v sestavi Ministrstva za promet zelo težko odziva na trenutno stanje cestne infrastrukture. Državni svet ugotavlja, da sta ključna problema Direkcije RS za ceste zagotavljanje kadrov in drugih finančnih virov, saj je danes edini finančni vir državni proračun, pa še ta vir se ob rebalansu državnega proračuna zmanjšuje (npr. za vzdrževanje cest). Državni svet je bil seznanjen, da bo predlagatelj zakona po sprejemu tega zakona pristopil k pripravi posebnega zakona za ustanovitev bodoče družbe za ceste po zgledu Družbe Republike Slovenije za avtoceste.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlog mnenja je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 12 pa jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 31. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. Obvestil jih je tudi, da bo naslednja seja 8. decembra 2010 v Kopru.

 

 
Povezane vsebine
document 31. seja Državnega sveta Republike Slovenije