Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji, dne 16. 11. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje
M N E N J E
k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D) - nujni postopek
Državni svet predlog zakona podpira.
Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe:
K 6. členu:
- Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi:
"8. zamudnih obresti;"
Obrazložitev:
Predlagano je, da se kot oproščene opredelijo le zamudne obresti na podlagi sodnih odločb. Zamudne obresti v skladu z zakonom predstavljajo odškodnino za zamudo in niso del dohodka. Zato je nesprejemljivo, da se kot dohodek obdavčujejo kategorije, ki to po svoji naravi niso. Poleg tega predlagana določba ustvarja dodaten pritisk na sodišča, saj defavorizira izvensodna reševanja sporov.
- Doda se nova 48. točka, ki se glasi:
"48. prejemkov za občasno ali začasno nego ali pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije;"
Obrazložitev:
Predlagana olajšava ni novost, ampak je že dolgo desetletje veljavna v slovenski zakonodaji, čeprav je bila v vmesnem času ob eni od sprememb zakona izločena. Ker gre za delo z invalidi, ki so za nekatera življenjska (tudi biološko pogojena) dnevna opravila povsem odvisni od fizične pomoči drugega človeka, takšno delo ni niti privlačno niti kako drugače cenjeno, zato je ta davčna olajšava tista materialna stimulacija, ki omogoča, da invalidi dobijo najnujnejšo oskrbo in nego v dnevnih aktivnostih (npr. pomoč v sanitarijah, spremljanje invalida na poti z vso oskrbo in podobno). Tu ni mišljena stalna zaposlitev, ampak gre za občasne pomoči, ki jih neizogibno potrebujejo zgolj skupine najhuje prizadetih invalidov, ukinitev te olajšave pa nedvomno prinaša bistveno skrčenje raznih socialnih aktivnosti, ki so za kvaliteto življenja, kljub visoki invalidnosti, odločilnega pomena oziroma omogočajo enakopravno vključevanje invalidov v socialno življenje ljudi.
Država na eni strani zagotavlja namenska javna sredstva, iz katerih se financira ta najnujnejša fizična pomoč najhuje prizadetim invalidom, na drugi strani pa je uvedena davčna obremenitev, ki zanesljivo zmanjšuje učinek pri porabi denarja v te namene. Prav tako ni moč spregledati dejstva, da je bila administrativna procedura prek samo enega obrazca zelo preprosta, medtem ko so novi postopki s podjemnimi pogodbami zelo obsežni.
Po zbranih podatkih se je v letu 2003 v Sloveniji v ta namen porabilo okrog 62 mio SIT. Z uvedbo novih računovodskih standardov za invalidske organizacije je v tem okviru predvidena tudi posebna preglednica, ki vsak trenutek omogoča popolni vpogled v ta izplačila. Nekdanji obseg teh sredstev dokazuje, da gre za zelo pomembno ekonomsko olajšavo v korist težkih invalidov, državi pa je ta ukinitev prinesla zanemarljiv finančni učinek.
k 9. členu:
V predlaganem novem 29.a členu se v prvem odstavku črta besedilo:
"javnemu uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju?¤ in nadomesti z besedo "delavcu"."
Obrazložitev:
Zakonodajalec s predlagano rešitvijo ohranja za delavce napotene na delo v tujino ugodnejšo davčno ureditev za javne uslužbence in funkcionarje, ne pa tudi za delavce iz podjetij. Menimo, da bi morala biti ureditev enaka za vse zaposlene, ne glede na to ali so uslužbenci javnega ali zasebnega sektorja.
K 12. členu:
Besedilo se spremeni tako, da se glasi:
V 35. členu se v tretjem odstavku črtata 1. in 4. točka, v 2. točki pa se število "3,9" nadomesti s številom "12".
Obrazložitev:
Pravica do uveljavljanja normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove mora biti določena z enotnim kriterijem za vse davčne zavezance in ne more biti priznana le tistim davčnim zavezancem, ki ob sicer enakih prihodkih niso dolžni voditi poslovnih knjig po drugih predpisih. Ob sedaj veljavnih zakonskih določilih se pojavljajo situacije, da mora davčni zavezanec preveriti vse druge (nedavčne) predpise, da lahko ugotovi svoj davčni položaj. Enako pa mora to storiti tudi davčni organ, ki ga nadzira. S črtanjem določbe se določa jasno in enostavno ter v naprej predvidljivo davčno pravilo.
Če davčni zavezanec izpolnjuje vse kriterije in sicer, da ne zaposluje delavcev in da njegov promet v zadnjih zaporednih dvanajstih mesecih (november preteklega leta do vključno oktober tekočega leta) ne presega 12 mio tolarjev, lahko ugotavlja davčno obveznost na podlagi normiranih odhodkov. Tako predlagana ureditev je skladna z Zakonom o davku na dodano vrednost, ki upošteva promet v zadnjih dvanajstih mesecih.
Namen predlagane spremembe zneska letnega prometa, ki mora biti kot pogoj izpolnjen, da samostojnim podjetnikom ni potrebno voditi poslovnih knjig je poenostaviti vodenje knjigovodstva za zasebnike in s tem odpraviti pretirano administriranje za najmanjši segment gospodarstva. Gre za zavezance t.i. "pavšaliste", ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem fiksno določenih normiranih odhodkov, ki se od doseženih prihodkov odštevajo.
Primerjalno lahko navedemo, da ima davčna zakonodaja v Republiki Avstriji postavljen pogoj, da lahko zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ustvarijo letni promet do približno 53 mio tolarjev.
K 16. členu:
V predlaganem novem 45.a členu se v drugem odstavku število "60" nadomesti s številom "70".
Obrazložitev:
Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo pomemben segment identitete in razpoznavnosti narodov in držav. Da bi se ta segment ohranil in razvijal v donosno gospodarsko panogo, ga je treba z ustreznimi ukrepi in stimulacijami na vseh gospodarskih področjih ustrezno spodbuditi.
Eden izmed pomembnih segmentov pomoči rokodelski dejavnosti je zagotovo tudi stimulativna davčna politika. Prehod iz 5 % prometnega davka za vse izdelovalce, ki so pridobili pozitivno mnenje strokovne komisije na obdavčitev z 20 % davkom na dodano vrednost v letu 1999, je pomenil izreden pritisk na dejavnost, ki se je blažil s subvencijami Ministrstva za gospodarstvo v letih 1999 ter 2000. Žal so slednje v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji ukinili. Posledice tega ukrepa nazorno kažejo naslednje številke: število samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostjo obrtjo je iz 569 v letu 2002 padlo na 501 v letu 2003, maja 2004 pa je imelo pri OZS registrirano dejavnost domače in umetnostne obrti le še 472 rokodelcev. Ta trend upadanja dejavnosti, pomembno za prepoznavnost Slovenije in možnost samozaposlovanja, bi lahko ustavili z ustrezno davčno stimulacijo.
k 30. členu:
V prvem odstavku se za besedilom 3. točke pika nadomesti s podpičjem. Za točko 3 se v novi vrstici doda naslednje besedilo:
"če je bila odsvojitev kapitala po točkah 1 do 3 tega odstavka izvršena pred potekom pet let od dneva, ko je bil kapital pridobljen."
Obrazložitev:
S predlaganim amandmajem se kot špekulativni rok opredeli obdobje 5 let in ne 20 let. Predlagatelj ni pojasnil, zakaj predlaga podaljšanje špekulativnega roka od treh na dvajset let. Mednarodne primerjave kažejo, da so ti roki bistveno krajši in znašajo večinoma le eno leto. Ob hkratnem črtanju tretjega odstavka 35. člena predloga zakona (valorizacija nabavne vrednosti kapitala) bodo dejansko javno finančni učinki zelo podobni, hkrati pa bo sistem administrativno enostavnejši in preglednejši. Dodatni pozitivni učinki bodo vidni predvsem na trgu nepremičnin ter tudi na kapitalskem trgu, saj bo obdavčitev prodaje po petih letih imetništva neobdavčena, s čimer se spodbuja dolgoročne, torej nešpekulativne vlagatelje. Menimo, da bi predlagano 20 letno obdobje močno omejilo zasebne naložbe in vlaganja v produktivne dejavnosti ter odvrnilo zasebne vlagatelje od prevzemanja rizikov tudi v podjetniškem sektorju. Podobno neugodni bi bili tudi učinki pri vlagateljih tujega tveganega (venture) kapitala.
k 35. členu:
V 35. členu predloga zakona se tretji odstavek, ki določa valorizacijo, črta.
Obrazložitev:
Enaka kot pri amandmaju k 30. členu predloga zakona.
K 39. členu:
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
"V 2. točki se v drugi alinei med besedama "ljubiteljskih" in "humanitarnih" doda beseda "invalidskih".
Obrazložitev:
V navedenem primeru so v olajšavi pri plačevanju dohodnine navedene humanitarna in vrsta drugih organizacij, dosledno pa izpuščene invalidske organizacije, čeprav imajo tudi invalidske organizacije urejen status po zakonu o invalidskih organizacijah. Prav tako je bil zakon o invalidskih organizacijah sprejet pred zakonom o humanitarnih organizacijah oziroma po njegovem vzoru.
k 54. členu:
Novi 126.a člen se črta.
Obrazložitev:
Enaka kot pri amandmaju k 30. členu predloga zakona.
* * *
Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.
